Predlogi bodo po navedbah komisije vključevali zaostritev pravil za izdelavo, predstavitev in prodajo tobačnih izdelkov, s katerimi naj bi unija bistveno spremenila obstoječo evropsko tobačno zakonodajo iz leta 2001, ki je nadomestila prvo tobačno direktivo iz leta 1989.
Cigarete vsako leto ubijejo skoraj 700.000 Evropejcev, kar pomeni, da je kajenje in uživanje drugih tobačnih izdelkov največje zdravstveno tveganje, ki se mu je mogoče izogniti, opozarjajo v Bruslju.
Tobačna direktiva se je znašla v središču pozornosti javnosti, ker je moral komisar z Malte Dalli po navodilu šefa komisije Joseja Manuela Barrosa odstopiti, potem ko je evropski urad za boj proti goljufijam Olaf v preiskavi, sproženi po pritožbi švedskega proizvajalca tobaka, ugotovil, da je vedel za poskuse pridobivanja finančnih koristi v zameno za njegov vpliv na novo tobačno zakonodajo, pa ni ukrepal.
Dalli je Olafove ugotovitve zavrnil, ostro kritiziral svojega bivšega šefa Barrosa in trdil, da je žrtev spletk tobačne industrije, ki je želela z njegovim odstopom preložiti in razvodeniti tobačno direktivo.
Komisija na te očitke odgovarja tako, da je pohitela s predstavitvijo novih predlogov. Še nedavno se je sicer napovedovalo, da jih bo razgrnila januarja.
Slovenija se bo v pogajanjih o tej direktivi zavzemala za "precej strog režim", na primer za preprosto, neprivlačno pakiranje cigaret, proti sprostitvi trga dozatorjev nikotina in proti inovativnim praksam tobačne industrije, s katerimi ta cilja na mlade, je slovenska stališča nedavno v Bruslju pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Brigita Čokl.
