Ankete ostajajo tesne do konca. Demokrat Obama in republikanec Mitt Romney sta se po treh dnevih premora zaradi orkana Sandy pognala v finiš kampanje. Obiskala sta večino od devetih ključnih držav (Ohio, Florida, Virginija, Severna Karolina, New Hampshire, Iowa, Wisconsin, Kolorado in Nevada), ki bodo odločile zmagovalca.
Ostale države so že "porazdeljene", čeprav je Romney začel objavljati oglase tudi v nekaterih "Obamovih" državah, (Pensilvanija, Michigan in Minnesota). Po volitvah bo jasno, ali je to, kot trdijo demokrati, res zgolj znamenje obupa, ker je Romney ugotovil, da mu je Ohio spolzel iz rok in mora nujno najti nadomestilo za 18 elektorskih glasov države, brez katere republikanec doslej še ni dobil predsedniških volitev.
Ankete so se začele po orkanu Sandy malce obračati v korist Obame, ki je prevzel minimalno vodstvo v povprečju nacionalnih anket organizacije RealClear Politics, a jih večina še vedno kaže izjemno izenačenost obeh kandidatov, tudi v ključnih državah.
Stave dajejo sicer veliko več možnosti za zmago Obami, tako pa meni tudi večina volivcev v anketah, ne glede na to, katerega kandidata podpirajo. Glede na ankete se lahko sicer zgodi, da Romney osvoji več glasov volivcev, Obama pa bo predsednik, ker bo dobil več elektorskih glasov.
Za zmago mora kandidat osvojiti 270 od 538 elektorskih glasov. Te osvaja z zmagami v posameznih zveznih državah, ki imajo na voljo toliko elektorjev, kot imajo sedežev v predstavniškem domu, poleg dveh senatorjev. Vsaka država je upravičena do najmanj enega člana predstavniškega doma, torej do najmanj treh elektorjev. Toliko jih dobi tudi posebno zvezno okrožje prestolnice, Washington D.C.
Večina držav je oddanih vnaprej, Obama pa mora ob Ohiu dobiti še kakšno od prej omenjenih devetih držav, na primer Iowo, da doseže ali preseže številko 270. Florida z 29 elektorskimi glasovi letos ostaja pomembna, vendar je še veliko pomembnejši Ohio s svojimi 18 glasovi.
Romneyjeva pot do številke 270 je malce težja in brez Ohia bi moral osvojiti skoraj vseh preostalih osem ključnih držav. Teoretično se lahko zgodi tudi, da oba kandidata dobita po 269 elektorjev.
V tem primeru odloča novoizvoljeni kongres, v katerem bodo oblast v predstavniškem domu obdržali republikanci, demokratom pa se v senatu, po uvodnih črnogledih napovedih, obeta celo povečanje prednosti pred republikanci.
Slednji bodo najverjetneje izgubili sedež Richarda Lugarja iz Indiane, ki ga je v strankarski tekmi porazil član gibanja čajanke Richard Mourdock. Ta je potem izjavil, da je nosečnost po posilstvu božja volja in ženski volilni glasovi so se začeli seliti k demokratu Jou Donnellyju, ki mu ankete zdaj napovedujejo gladko zmago.
Vendar pa v primeru neodločenega izida večina v senatu Obami ne bo pomagala. Po ustavi namreč predsednika izvoli predstavniški dom, senat pa podpredsednika. Lahko se torej zgodi, čeprav skorajda ni verjetno, da bo Romney predsednik, demokrat Joseph Biden pa podpredsednik. Nazadnje je kongres določil predsednika leta 1824.
Ankete so dovolj tesne, da si nihče ne upa napovedati izida. Pomanjkljivost skoraj vseh anket je sicer premajhen vzorec temnopoltih in Latinoameričanov, katerih delež med volivci narašča iz leta v leto. Neodločenih skorajda več ni, za obe kampanji pa bo ključnega pomena, da spravita na volišča svoje ljudi. Za Obamo to pomeni manjšine, ženske in mlade, za Romneyja pa je to bela večina.
Obama je skozi leto vodil zelo negativno kampanjo proti Romneyju in opozarjal, da bo republikanec ženskam vzel pravico do splava. Romney je bil deležen kritik, da bo znižal davke bogatim in moral zato zvišati davke vsem drugim. Republikanec pa se je osredotočil na sporočilo, da Obama ne zna voditi uspešne gospodarske politike in je glavni razlog blokade v Washingtonu, zato mora oditi.
Volilna noč bo v torek dolga, prva napoved rezultata pa bo znana že zelo zgodaj zjutraj. Že nekaj tednov sicer potekajo tudi predčasne volitve. Njihovi rezultati niso znani, objavili pa so podatek, da se jih je udeležilo več demokratov kot republikancev.
Nekateri analitiki medtem opozarjajo, da bi lahko zmagovalca dobili šele po več tednih. Eden od razlogov za to bi lahko bila volilna pravila v Ohiu, ki določajo, da lahko začnejo glasove s predčasnih volitev in po pošti oddane glasove šteti šele deset dni po volitvah.
Če bo izid v Ohiu zelo tesen, bo zato potrebno čakati na preštetje teh glasov, kar pa bi lahko trajalo več tednov, je povedal strokovnjak za volilno zakonodajo z Univerze v Kaliforniji Rick Hasen.
Poleg predsedniških volitev bodo v torek potekale tudi volitve 11 guvernerjev ameriških zveznih držav, 33 zveznih senatorjev in 435 članov zveznega predstavniškega doma. Po posameznih zveznih državah bodo volili državne senatorje in kongresnike, ponekod mestne svete in župane, potekalo pa bo tudi več referendumov.
Ker imajo ZDA predsedniški sistem, so druge volitve v senci, čeprav pa so zadnja štiri leta pokazala, da je vladanje brez kongresa izjemno težko.
