Ob koncu shoda, ki ga je vodilo gibanje Indipendenza Veneta, so udeleženci beneškemu regionalnemu svetu predali resolucijo, v kateri pozivajo k referendumu o neodvisnosti.
Neodvisnost Benečije po rezultatih ankete, ki jo je septembra izvedel italijanski časnik Corriere della Sera, podpira 80 odstotkov Benečanov, ki se ne strinjajo z ostrimi varčevalnimi ukrepi, ki jih je zaradi hude ekonomske krize odredila italijanska vlada.
Novejša raziskava italijanskega časnika Il Gazzettino sicer razkriva, da naj bi prizadevanja za neodvisnost Benečije podpiralo okoli 70 odstotkov Benečanov.
Zgovorno pa je dejstvo, da je gibanje za neodvisnost Benečije Indipendenza Veneta kmalu po ustanovitvi maja letos beneškemu županu Luci Zaii uspelo predložiti peticijo z 20.000 podpisniki. Gibanje si prizadeva za oblikovanje nove republike na severu Italije, ki bi obsegala Benečijo, dele Lombardije, Trentinskega - Zgornjega Poadižja in Furlanije - Julijske krajine. Na območju živi približno pet milijonov prebivalcev.
Benečija z glavnim mestom Benetke je namreč ena najbogatejših italijanskih regij, številni Benečani pa menijo, da morajo v kriznih časih plačevati stroške manj uspešnih delov države. Zgodovina prerekanj med Benečijo, ki je del Italije postala leta 1866, in italijansko vlado v Rimu je tudi sicer dolga, kriza pa je napetost v odnosih še povečala.
Za shod za neodvisnost so se Benetke, do leta 1797 prestolnica cvetoče trgovske Beneške republike, sicer odločile, potem ko je podoben korak storilo nekaj drugih evropskih pokrajin, kot sta Škotska in Katalonija.
