Mlaji, visoke smreke ali jelke z obeljenim deblom in zelenim vrhom, so postali nepogrešljiv okras pri praznovanjih v slovenskih vaseh. Postavljajo jih ob različnih priložnostih, od tradicionalnih, kot so poroke in nove maše, do rojstnodnevnih slavij, kar je zmanjšalo njihov simbolni pomen. A medtem ko mlaji ohranjajo kulturno dediščino, njihovo pridobivanje pogosto povzroča okoljske in pravne spore.
Nezakonito sekanje in dvojna merila
Lastniki gozdov, kot je eden iz okolice Novega mesta, ki želi biti neimenovan, opozarja, da se drevesa za mlaje pogosto sekajo nezakonito in brez dovoljenj. "Sem lastnik gozda, ki leži blizu dostopne poti, in tako sovaščani in drugi iz okoliških vasi, kadar iščejo smreko za postavitev mlaja, to najdejo in posekajo večkrat kar na moji parceli. Lažji je odvoz, ni treba daleč v gozd, vse je pri roki in preprosto. Seveda nihče nič ne vpraša za dovoljenje, mladi pridejo s traktorjem in motorno žago in smreko veselo odpeljejo, potem jo v vasi okrasijo in postavijo. Seveda za seboj običajno nič ne pospravijo, veje ostanejo vsenaokrog, štori neobeljeni, skratka obstaja še nevarnost za zareditev lubadarja, in to potem čistim sam, da v gozd ne dobim še teh nadlog," je potarnal.
Dober Tek
NAGRADNI KVIZ: Osvojite nagrado z znanjem o italijanski kuhinji
Dodaja še, da se zaradi tega noče prepirati s sovaščani, saj mu je pravzaprav nerodno, prepričan pa je tudi, da njegovih kritik ne bi razumeli. "Ampak mislim, da takšno ravnanje ni pravilno. Ne strinjam se, da pade toliko smrek, ki rastejo leta, celo desetletja, za neki jubilej. Zagotovo ga je mogoče obeležiti in praznovati kako drugače. Ali ni nesmiselno podirati precej mlade smreke, zato da pred hišo stoji kak mesec dni, nato pa jo razžagajo za drva?", se sprašuje.
Gre tudi za spoštovanje zasebne lastnine in veljavnih pravil. "Za božične smrečice je potrebna oznaka gozdnega gospodarstva, sam pa ne smem sekati niti za drva brez dovoljenja logarja. Pred kratkim sem prejel odkaz, koliko lesa smem posekati, in tega se moram držati, sicer sledijo kazni. Pri mlajih pa se zdi, da ni nobenih pravil ali nadzora, kar se mi ne zdi prav," pravi anonimni lastnik gozda in opozarja, da sekači pogosto posegajo tudi v državne gozdove brez dovoljenja.
Prijav nedovoljene sečnje izredno malo
Kljub temu, da Zavod za gozdove Slovenije trdi, da lastniki pogosto pridobijo dovoljenja za sečnjo mlajev, inšpekcijski nadzori zaznavajo le malo prijav nezakonite sečnje. Po Zakonu o gozdovih so kazni za tovrstne prekrške visoke. Tudi na Inšpektoratu RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ki deluje v okviru kmetijskega ministrstva, povedo, da so prijave nedovoljene sečnje za postavitev mlajev izjemno redke. "Letos smo prejeli eno tako prijavo, vendar je bilo ugotovljeno, da posekano drevo ni rastlo v gozdu in tako ni šlo za kršitev Zakona o gozdovih," povedo na inšpektoratu in dodajajo, da gozdarski inšpektorji seveda ukrepajo ob sečnji dreves v nasprotju z dovoljenjem ali brez njega. Nobena drevesna vrsta pa zaradi črnega poseka ni ogrožena.
Mlaj kot tradicija
Kljub nekaterim kritikam o smiselnosti sečnje mlajev ima ta tradicija v slovenski zgodovini velik pomen. Jože Prah iz brežiške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije poudarja, da je bil mlaj simbol novega življenja in rasti že pred krščanstvom, kar je zabeležil tudi Jurij Dalmatin. Nekoč so mlaj postavili pred rojstnim dnevom slavljenca pred njegovo hišo in bil je običaj, da so tisti, ki so prinesli mlaj, naredili slavje, slavljenec pa ob njegovem podiranju. Mlaj je stal toliko dni, kot je imel slavljenec let. Tradicijo bi morali ohraniti, vendar v skladu s pravili, dodaja Prah.
* Prispevek je povzetek iz članka v Dolenjskem listu, v celoti ga lahko preberete TUKAJ.
