Predstavniki industrije opozarjajo, da je postal absentizem oziroma odsotnost z delovnega mesta pereč problem za našo skupno ekonomijo, a ti vzorci obnašanja in odnosa do svojih dolžnosti izvirajo iz otroških let in pridejo do izraza že v osnovnih in srednjih šolah. Zato učitelji bijejo plat zvona. V mladih letih se namreč oblikuje odnos do pravic in obveznosti, in tako imenovana permisivna vzgoja ni nujno najboljša popotnica na poti v odraslo življenje. »Starši se ne zavedajo, da izogibanje obveznostim ni pravi način reševanja težav. Odsotnost od pouka gre prek vseh meja, in to z opravičili staršev ali zdravnikov,« je opozorila Mojca Mihelič iz združenja ravnateljev.
Otroci živijo v pravljičnem svetu
Dodala je, da naj bi bili starši predvsem vzgojitelji, ne prijatelji svojih otrok, pa vendar jih preveč varujejo »pred zunanjimi vplivi in skrbijo le za njihovo neprestano ugodje. S takimi otroki imajo potem šole velike težave, saj ne poznajo dolžnosti in predvsem posledic svojih dejanj.«
Danes številni otroci živijo v nekem pravljičnem svetu, ko pa se soočijo z izzivi vsakdanjega življenja, nastopijo velike stiske. »Vse se začne v osnovni družini. Če želijo starši svojemu otroku dobro, naj premislijo, kje so meje ščitenja pred celim svetom,« še pravi Mojca Mihelič.
Na ministrstvu za vzgojo ob tem izpostavljajo navedbo v zakonu o osnovni šoli, da »ima učenec pravico obiskovati pouk oziroma se udeleževati drugih dejavnosti, ki jih organizira šola. Učenec mora redno obiskovati pouk v okviru obveznega programa in izpolnjevati obveznosti in naloge, določene z akti osnovne šole. Starši morajo ob vsakem izostanku učenca šoli sporočiti vzrok izostanka, in sicer v petih delovnih dneh.«
V srednjih šolah je režim že malce drugačen; ministrstvo sicer ne vodi evidence izostankov dijakov, saj za to nima pravne podlage, zakon o izobraževanju pa pravi, da lahko šola izključi dijaka tudi zaradi neopravičenih odsotnosti, če te v šolskem letu dosežejo 35 ur.
Pravice poznajo, dolžnosti ne
Otroci in starši se danes pogosto sklicujejo na številne pravice, pri tem pa pozabljajo, da z njimi pridejo tudi dolžnosti, če jim je to prav ali ne. Obstajajo celo primeri, ko so prihajali starši v šole v spremstvu odvetnikov, učitelji pa so potem pogosto tarča kritik celo iz lastnih vrst, še zlasti ravnateljev. In tudi zato, poleg seveda številnih drugih razlogov, danes učiteljev pri nas primanjkuje.
Po podatkih statističnega urada je bilo v šolskem letu 2023/24 v vrtcih zaposlenih 13.494 strokovnih delavk in delavcev, v osnovnih šolah 22.074, v srednjih šolah 7605 ter v višješolskih in visokošolskih ustanovah 5993. Od vrtca do srednjih šol med zaposlenimi močno prevladujejo ženske, le na fakultetah je za malenkost več moških predavateljev.
V Kočevju pa so postregli z nenavadnim primerom, ki je povzročil pravi revolt dijakov proti ravnatelju gimnazije Gregorju Pečanu. Ta je povedal, da jim pri pouku veliko časa jemljejo ponovitve preizkusov znanja, saj je toliko opravičil in posledične neprisotnosti na rednih preizkusih. Na tej šoli nekateri dijaki manjkajo od 130 pa skoraj vse do 220 ur na leto! »Podobne številke, le da niso tako ekstremne, mi je uspelo izvedeti tudi na drugih šolah, po vsej Sloveniji. Vzorec absentizma se začne oblikovati v šolah in to je nedopustno,« pravi ravnatelj.
Opravičilo za pretekle mesece
Po mnenju dijakov je sicer največji kamen spotike njegovo »vmešavanje z zdravstveno stanje dijakov«. Vendar te trditve Pečan odločno zavrača in opozarja, da je naletel na primer, ki je naravnost neverjeten. Eden od razrednikov mu je prinesel zdravniško opravičilo dijaka, ki naj bi veljalo za vseh preteklih osem mesecev! »Opravičilo je bilo izdano maja, opravičevalo pa naj bi vse izostanke od lanskega oktobra. Poklical sem v zdravstveni dom in vprašal, ali je to pri njih običajna praksa, torej ali se izdajajo opravičila za nazaj. Absentizem je sistemski problem, le da je prišel na plan šele v zadnjem času. Starši in dijaki jemljejo šole kot trgovine: pridejo in vzamejo samo tisto, kar jim ustreza, preostalo pa jih ne zanima.«
V šolah se dogaja celo, da gredo otroci s starši na počitnice pred podelitvijo spričeval, ta pa nato v šoli ostajajo po nekaj mesecev, v določenih primerih celo nikoli ne pridejo ponje. In s takim odnosom se nato mladi odpravijo v življenje odraslih, kjer jih ne bo nihče več »zavijal v vato«.
