Vlada je leta 2022 uvedla stroge regulacije cen električne energije in zemeljskega plina, da bi omilila učinke energetske draginje. Za področje električne energije je vlada omejila najvišje dovoljene cene, ki bodo veljale do konca letošnjega leta, medtem ko so bile regulacije cen zemeljskega plina veljavne do aprila letos. Te omejitve se nanašajo predvsem na gospodinjske odjemalce in občutljive javne zavode, med katere spadajo vrtci, šole in zdravstveni domovi.
Najnovejši podatki kažejo, da so gospodinjstva v prvih treh mesecih letošnjega leta za elektriko plačevala v povprečju 0,203 evra na kilovatno uro (kWh), kar je triodstotna rast glede na konec lanskega leta. Negospodinjski odjemalci so sicer nekoliko lažje zadihali, saj so za elektriko plačevali 19 odstotkov manj kot v zadnjem četrtletju 2023. A ko govorimo o zemeljskem plinu, je slika drugačna: cena za gospodinjske odjemalce se je znižala za 11 odstotkov in znaša 0,098 evra na kWh.
Nov sistem obračuna omrežnine za električno energijo
Novi sistem obračuna omrežnine, ki bo začel veljati 1. oktobra, spodbuja uporabnike k prilagajanju porabe električne energije glede na čas dneva in sezono. Namen tega sistema je zmanjšanje obremenitev elektroenergetskega omrežja. Poraba bo dražja, ko je omrežje najbolj obremenjeno, in cenejša, ko je obremenitev nižja.
Sistem uvaja obračunsko moč, ki temelji na pretekli porabi uporabnikov in se lahko prilagodi. Novost so tudi časovni bloki in sezonske razlike, ki bodo vplivale na cene omrežnin.
Solarizacija kot rešitev
Vlada odgovor na krizo vidi v tako imenovani solarizaciji Slovenije, katere cilj je bistveno povečanje deleža sončne energije v nacionalnem elektroenergetskem sistemu. V načrtu je izgradnja večjih sončnih elektrarn, ki bi slovenskim gospodinjstvom zagotavljale cenovno dostopno in okolju prijazno električno energijo. Ambiciozen cilj je, da bi do leta 2030 vse slovenske družine postale energetsko neodvisne od fosilnih goriv.
Prvi korak k temu cilju je gradnja velikih sončnih elektrarn in vzpostavitev dostopa do skupnostnih elektrarn za tretjino slovenskih gospodinjstev. Poleg tega vlada obljublja, da bo olajšala postopke gradnje velikih sončnih elektrarn z novim zakonom, ki določa prednostna območja za tovrstne projekte. S tem ukrepom želi čim hitreje zmanjšati odvisnost Slovenije od uvoza energije in fosilnih goriv.
Termoelektrarna Šoštanj na robu stečaja: Bo Slovenija ostala brez elektrike in ogrevanja?
Vse oči so uprte v Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ), ki zagotavlja kar 35 odstotkov vse električne energije v Sloveniji in je ključna za ogrevanje 35.000 prebivalcev Savinjske in Šaleške doline. A zdaj se ta energetski velikan sooča s finančnim zlomom. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je opozoril, da je TEŠ na robu insolventnosti, kar bi lahko že z začetkom leta 2025 vodilo v njen stečaj.
Finančne težave TEŠ-a bi lahko imele katastrofalne posledice. Če bo elektrarna prenehala obratovati, bo Slovenija prisiljena uvažati še več elektrike iz tujine, kar bo dodatno povečalo odvisnost države in verjetno povzročilo še višje stroške za porabnike. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je že izrazila zaskrbljenost, saj bi morebitno zaprtje TEŠ-a še dodatno povečalo ranljivost države ob morebitni energetski krizi, podobni tisti iz leta 2022.
Interventni zakon: Reševanje TEŠ-a na račun davkoplačevalcev?
Da bi preprečila katastrofo, vlada pripravlja interventni zakon, ki bi TEŠ-u omogočil nadaljnje obratovanje, a z močno zmanjšano kapaciteto. Po načrtu bi elektrarna še naprej zagotavljala ogrevanje za lokalno prebivalstvo, a njena proizvodnja električne energije bi se lahko skrčila na tretjino ali celo četrtino trenutne zmogljivosti. Država naj bi za reševanje TEŠ-a zagotovila približno 150 milijonov evrov, kar bi pokrilo predvideno izgubo v prihodnjem letu.
Minister Kumer je ob tem zagotovil, da stroški reševanja TEŠ-a ne bodo padli na pleča davkoplačevalcev, ampak bodo v največji meri kriti iz dobičkov energetskih podjetij. A kljub tem zagotovilom mnogi izražajo bojazen, da bo reševanje TEŠ-a dolgoročno pomenilo visoke stroške za vse Slovence.
Energetska prihodnost: Kriza kot priložnost za zeleni prehod?
Medtem ko Slovenija išče rešitve za trenutne težave, mnogi vidijo to krizo kot priložnost za preoblikovanje nacionalnega energetskega sistema. Jedrska elektrarna Krško (JEK) ostaja eden najstabilnejših in najcenejših virov energije v Sloveniji, kar je spodbudilo razprave o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne (JEK 2). GZS poudarja, da bi izgradnja JEK 2 bistveno zmanjšala slovensko odvisnost od uvoza energije in pospešila prehod na zeleno energijo.
A polemike o jedrski energiji ostajajo. Kritiki opozarjajo na visoke stroške gradnje in dolgotrajne postopke, povezane z jedrsko energijo, medtem ko podporniki menijo, da je jedrska energija ključna za zagotovitev stabilne in cenovno dostopne oskrbe z elektriko v prihodnosti.
Slovenija je na razpotju. Energetska kriza je razkrila ranljivost nacionalnega sistema, a hkrati prinaša priložnost za pospešitev prehoda na trajnostne vire energije. Vprašanje je le, ali bodo ukrepi prišli pravočasno in ali bodo dovolj učinkoviti.
