Čebelarji in okoljevarstveniki na Malti so v skrbeh, saj bi lahko imela ta invazivna čebela, ki je sicer domorodna na območju Azije, uničujoč učinek na populacije avtohtonih vrst čebel. Glede na pretekle študije se je pritlikava čebela z območja Azije počasi širila na Bližnji vzhod in severovzhod Afrike, a je doslej še nikoli niso zabeležili na območju Evrope. Kolonijo, ki vključuje več kot 2000 odraslih primerkov te čebele, so odkrili v bližini pristanišča Birżebbuġa na jugovzhodu Malte. Da gre za pritlikavo čebelo, so znanstveniki potrdili s pomočjo analize DNK. Takoj, ko so vrsto čebele identificirali, so kolonijo uničili, a raziskovalci, ki so primer popisali v čebelarski znanstveni reviji Journal of Apicultural Research, domnevajo, da je skupina čebel panj pred tem že zapustila in ustvarila novo kolonijo, poroča britanski Guardian.
»Da so pritlikavo čebelo našli na Malti, je skrb vzbujajoče,« je poudaril biolog na Univerzi v Sussexu Dave Goulson. Pojasnil je, da se bo ta čebela z avtohtonimi populacijami čebel, ki so že tako na udaru in jih je vse manj, borila za cvetni prah in nektar. »Zelo verjetno je tudi, da bodo te čebele prenašale več bolezni, proti katerim evropske čebele niso odporne.« »Če je na Malti, gre za prvi primer medonosne čebele v Evropi, ki ni zahodna medonosna čebela apis mellifera,« pa je izpostavil britanski entomolog in še en profesor na Univerzi v Sussexu Francis Ratnieks.
Skrb vzbuja tudi lokacija najdbe kolonije, saj je pristanišče Birżebbuġa eno glavnih vozlišč za transport tovora na Malti. Tako se domneva, da so pritlikave čebele na Malto prispele s pomočjo tovorne ladje. Znanstveniki domnevajo, da selitev te čebele na jug Evrope, kjer prej ni bila prisotna, omogočajo tudi podnebne spremembe oziroma posledične višje temperature. Zaradi vse bolj milih zim na Malti in drugod v južni Evropi pritlikave čebele, ki so sicer prisotne tudi v Izraelu, lažje preživijo. »Če lahko živi v Izraelu, si drznem reči, da ji lahko gre povsem dobro na Malti,« je še poudaril Ratnieks.
Juliana Rangel, ki na teksaški univerzi Texas A&M University poučuje čebelarstvo, po poročanju Guardiana meni, da bi se lahko pritlikave čebele v »nekaj letih« razširile tudi na druge lokacije na jugu Evrope, saj gre za območje z »velikim številom otokov, ki so si razmeroma blizu.« »Glede na to, da je blizu tudi kontinent, je zelo verjetno, da se bo v prihodnosti zgodilo več teh vdorov, kar bo ogrozilo biotska raznovrstnost na načine, ki jih morda niti še ne razumemo.« Storiti ni mogoče veliko. Po navedbah Rangel lahko le pozorno opazujemo in primere čebel ali kolonij, ki so »videti drugačne oziroma nove,« sporočamo pristojnim. V primeru identifikacije pa te kolonije nato nemudoma uničimo in območje pregledamo, da vidimo, ali se tam nahaja še kakšna kolonija. Nadaljevati je treba tudi s monitoringom zlasti na območju pristanišč, kamor lahko čebele prispejo s pomočjo plovil.
