V orodje oziroma tako imenovan pregledovalnik kakovosti zraka v evropskih mestih je vključenih 375 evropskih mest. Razvrščena so glede na povprečne vrednosti drobnih trdnih delcev PM2,5, pri čemer so vključeni podatki iz več kot 500 merilnih postaj, postavljenih v urbanih območjih, izmerjeni v letih 2022 in 2023. Orodje je osredotočeno na dolgoročne koncentracije teh delcev, saj gre za onesnaževalca, ki ima največje negativne učinke na zdravje.
Kot so pri EEA zapisali v izjavi za javnost, so samo v 13 evropskih mestih povprečne vrednosti drobnih trdnih delcev nižje od 5 mikrogramov na kubični meter zraka, kolikor je priporočena raven v skladu s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije. Vsa preostala mesta imajo povprečne vrednosti nad to priporočeno ravnjo. Med mesti pod to ravnjo so nepresenetljivo nekatere prestolnice na severu, kot so Reykjavik, Talin, Stockholm in Helsinki. Pa tudi švedski Uppsala in Umeå ter portugalski Faro. V teh treh mestih sicer uživajo najčistejši zrak.
Po podatkih EEA tri četrtine Evropejcev živijo na urbanih območjih, večina pa je izpostavljena prekomernim ravnem onesnaženosti zraka. Ljubljana glede na to posodobljeno različico med 375 mesti zaseda nehvaležno 310. mesto. S 15,4 mikrograma na kubični meter zrak se uvršča v paket 71 držav s slabo kakovostjo zraka s koncentracijo drobnih trdnih delcev na 15,1 mikrograma na kubični meter zraka. Najslabši pa je zrak v hrvaškem Slavonskem Brodu, kjer povprečna koncentracija teh delcev znaša kar 26,5 mikrograma na kubični meter zraka.
Po poročanju STA je imelo sprejemljivo kakovost zraka, ki pomeni koncentracijo drobnih delcev med 5,1 in 10,0 mikrogramov na kubični meter zraka, imelo 169 mest, med njimi tudi Dunaj, zmerno onesnažen zrak s koncentracijo drobnih delcev med 10,1 in 15,0 mikrogramov na kubični meter zraka pa 118 mest. Med njimi je na 253. mestu s koncentracijo drobnih delcev 12,1 mikrogramov na kubični meter zraka tudi Maribor, v tem krogu mest pa sta tudi Rim in Zagreb.
