»Celovita obnova trakta C je bila nujna, enako kot pred tem že obnova traktov A in B, saj so bili vsi ti prostori z napeljavami vred stari 40 let in niso bili več primerno funkcionalni ter niso več v celoti ustrezali sodobnim standardom in zdravljenju. To pa je izjemno pomembno, saj moramo slediti vsem novostim in zahtevam sodobne medicine. To je eden najpomembnejših ciljev celotnega kolektiva,« poudarja poslovni direktor Radivoj Nardin.
Trakt s kirurškimi ambulantami
Vodstvena ekipa direktorja skrbi, da se SBI že deset let hitro posodablja. Na seznamu nujnih obnov je zdaj gradnja trakta C. Gre za hodnik C, kjer so bile že do zdaj umeščene kirurške specialistične ambulante, ki se bodo po končanih delih tja ponovno preselile. Po časovnici naj bi se to zgodilo v začetku septembra, dela naj bi bila končana do konca avgusta.
V tem traktu zdaj gradijo (kot dokazujejo posnetki iz zadnjega tedna julija) deset ambulant za kirurške dejavnosti z vsemi spremljajočimi prostori. Delavci v vseh prostorih na novo urejajo vso infrastrukturo, od elektrike do vode in izolacije ter posebnih napeljav za potrebe medicinske obravnave bolnikov. Ko bodo končali gradbeno-instalacijska dela, beljenje in obnovo tlakov, bo sledilo še nameščanje novega pohištva in druge potrebne opreme.
»Prizadevamo si, da bi vse te obnove ambulant, ki smo jih in jih še izvajamo, zadoščale za prihodnjih 40 let, kolikor so zdržali prvotni stari prostori,« pravi Nardin.
Spet brez denarja države ustanoviteljice
Za gradbena dela in novo pohištvo za trakt C je SBI rezervirala 750 tisoč evrov, v celoti iz naslova lastnih prihrankov. Sočasno pa poteka v stavbi SBI še nekaj drugih gradenj in preurejanj, saj 40 let stara zgradba ne ustreza vsem zahtevam razvoja in meril medicine ter kakovostnega zdravljenja. Obenem z obnovami SBI zaposlene spodbuja k strokovnemu usposabljanju, sproti posodablja medicinsko in drugo opremo, saj sledi zahtevam primerne kakovosti v zdravstvu.
Kot je splošno znano, se je SBI iz dolgoletne kronične izgubarke pred enajstimi leti spremenila v uspešno javno ustanovo in je zadnja leta zgled pozitivnega poslovanja. Prerasla je v eno najsodobnejših in naprednih regionalnih bolnišnic. Ob tem ima v državi še vrsta bolnišnic dolga leta kronično izgubo in so zato tesno prisesane na državne finančne jasli.
Dobro znano je tudi, da izolski bolnišnici njena ustanoviteljica – država – za posodabljanje, prenove in nakup sodobne opreme v vseh letih do zdaj ni namenila še niti evra, čeprav ji denar za to nenehno obljublja. Tako je bila SBI prisiljena, kar ji je do zdaj uspelo, v nizu posodabljanj denar napraskati sama, torej zbrati lastne prihranke.
Ima pa ta vir vsekakor svoje dno, opozarjajo v SBI. Izpostavljajo tudi, da je prostorska stiska v bolnišnici vse hujša in da nujnih potreb po obnovi prostorov še zdaleč ni konec.
