Novice Svet24

Eno najpomembnejših priporočil zdravnikov v pasji vročini je, da se med 10. in 17. uro izogibamo soncu. To še posebej velja za kronične bolnike, starejše in otroke. Če že moramo ven, hodimo po osenčeni strani ceste, nosimo zaščitna pokrivala, sončna očala, lahka, svetla in zračna oblačila. Kronični bolniki morajo dosledno spoštovati navodila svojih lečečih zdravnikov.

»Žal pogled na kopališča dokazuje, da koristnih nasvetov zdravnikov večina ne spoštuje,« ugotavlja zdravnica Ljubica Kolander Bizjak, zadnje leto vodja ambulante za študente v koprskem zdravstvenem domu. »Tisti, ki se kopajo v najhujši vročini, bi se morali vsaj potem vrniti v globoko senco, kožo pa zavarovati s kakovostnim pripravkom za sončenje, z dovolj visokim zaščitnim faktorjem. Seveda se je treba namazati vsakič, ko pridemo iz vode,« svetuje.

Zdravko Primožič/FPA

Popiti je treba vsaj dva litra vode na dan

Nezaščiteni na žgočem soncu lahko poleg toplotne izčrpanosti doživijo toplotni udar ali kap, dobijo nevarne opekline na koži, pojavi se lahko rak na koži oziroma njegova najnevarnejša oblika – melanom. Zato zdravniki javno pozivajo ljudi, naj se raje zadržujejo v ohlajenih, dobro prezračenih prostorih.

Tudi sogovornica svetuje: »Prostore temeljito prezračite zgodaj zjutraj, pozno zvečer in ponoči. Zgodaj zjutraj in pozno zvečer pojdite na sprehod. Poskrbite za hidracijo – v vročini je na dan je treba popiti vsaj dva litra vode. Izjema so le nekateri kronični bolniki, kar sami vedo in morajo upoštevati priporočila svojih zdravnikov.«

Ledeno hladna voda in drugi hladni napitki dražijo prebavila in povzročajo vnetje grla. Pijače, ki vsebujejo alkohol, kofein ali teofilin (pravi čaj), povečajo izločanje vode in ne pogasijo žeje. Kadar je seč temen, je to znak dehidracije.

Zaradi klimatske naprave in ventilatorja se lahko pri bolj občutljivih in ljudeh, ki se obilno potijo, pojavi prehlad, zato se neposredno ne nastavljajte pihanju, naprave usmerite stran od telesa. Pomaga tudi prhanje z mlačno vodo. Prav tako je pomembna prehrana, ki naj bo v vročini lahko prebavljiva, obroki pa manjši, jejte večkrat na dan.

Klima – da, ventilator – ne

»Vedeti moramo, da enako kot prevroče okolje škodi zdravju tudi pretirano ohlajen prostor,« dodaja zdravnica. »S tem se dnevno soočamo v nekaterih trgovskih centrih in prodajalnah. Tudi doma in v avtomobilih ter avtobusih nekateri pretiravajo s klimo. Temperatura naj ne bo nižja od sedmih stopinj v primerjavi s temperaturo zraka zunaj. Kar je več, škodi zdravju. Ob prehajanju iz mrzlih prostorov na ulico ali vstopanju v mrzle prostore se lahko pojavijo velike težave.«

Nevarno in nerazumno je, da v nekaterih lokalih, pisarnah in celo telovadnicah ter fitnesih zaradi varčevanja z elektriko nimajo prižganih klimatskih naprav, ampak le ventilator. »Ventilator zrak samo meša, ohlaja pa ne, torej nikakor ni primerljiv s klimatskim hlajenjem, ki pa je zaradi dela in fizičnih aktivnosti te dni nujno,« opozarja Kolander Bizjak.

Na plažo lačni in žejni 

Zdravnica opozarja na lahkomiselnost, opazno pri dnevnih obiskovalcih plaž v Istri, ki se zjutraj pripeljejo iz oddaljenih krajev: »Po dveh, treh urah vožnje, ko gredo na pot lačni, se na plažah lahkomiselno 'pražijo' na soncu, s seboj pa nimajo niti steklenice vode, in jih pogosto obide slabost. Nekateri so tik pred kolapsom. Ko iščejo pomoč zdravnika, se čudijo, kaj je narobe! To je neodgovorno, nevarno in nerazumno obnašanje!«

Zdravko Primožic/FPA

Zakonska obveznost

Skrb za primerno klimatizirane poslovne prostore je obveza lastnikov, k temu jih zavezuje zakonodaja. Odgovorni so za zdravje in počutje svojih zaposlenih in strank. Pregreti prostori so nevarni, v takih okoliščinah lahko nastopijo infarkt, kap, vročinski udar, izguba zavesti ali drugi resni zdravstveni zapleti, ki lahko doletijo ljudi vseh starosti.

Toplotna izčrpanost in vročinski udar

Posledica vročine je lahko toplotna izčrpanost. Znaki so: močno znojenje, onemoglost, hladna in bleda koža, hiter in šibek pulz, slabost, bruhanje, omotica. Prizadeti naj se umakne v hladnejši prostor, se uleže in si zrahlja oblačila. Popije naj večjo količino vode po majhnih požirkih. Če ne neha bruhati, mora takoj k zdravniku. Še resnejše stanje je toplotni udar. Značilni so telesna temperatura nad 39 stopinjami Celzija, vroča in pordela koža, hiter in močan utrip, motnje zavesti, krči. Takoj pokličite reševalce. Prizadetega umaknite v hladen prostor in ga hladite z vlažnimi tkaninami ali hladno kopeljo. Ne ponujajte mu nobene tekočine.