Skupna površina, na kateri se v Sloveniji pridelujejo zelenjadnice, se po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije zmanjšuje, s 6984 hektarjev leta 2020 je do lani upadla na 4265 hektarjev. Tudi skupni pridelek zelenjadnic se je z nekaj več kot 135 tisoč ton v letu 2020 zmanjšal na približno 75 tisoč ton lani. Stopnja samooskrbe je približno 40-odstotna, kar pomeni, da več kot polovico zelenjave uvozimo. Da bi se ta delež spremenil v prid doma pridelane zelenjave, si vseskozi z različnimi dejavnostmi prizadevajo v Skupini vrtovi panonski, med drugim tudi s projektom Sveže in zdravo. Cilj tega je okrepiti zdravje in dobro počutje prebivalcev, hkrati pa je priložnost za poglobitev znanja o pomenu lokalno pridelane hrane. Kot je pojasnil Denis Topolnik, predsednik Skupine vrtovi panonski, projekt povezuje 60 lokalnih pridelovalcev od Pomurja vse do Primorske, ki skupaj vztrajno gradijo trajnostno prehranjevalno verigo z integrirano pridelavo zelenjave. »Triletni projekt, ki ga izvajamo že več kot eno leto, je eden od številnih na področju ozaveščanja o zdravi hrani in pravilnem načinu prehranjevanja ter izpostavlja pomembnost lokalno pridelane hrane. Vključuje številne promocijske aktivnosti, tako bomo izvedli več kot tisoč promocij na prodajnih mestih in pripravili več kot tisoč objav na družbenih omrežjih ter devet večjih medijskih dogodkov. Projekt bo v letih izvajanja postal prepoznaven, naši cilji pa so, da bi dosegli več kot milijon potrošnikov in jih seznanili s pomenom zdravega prehranjevanja.« Dodal je še, da si želijo z naštetimi aktivnostmi doseči poznavanje sheme integrirana pridelava. Gre za slovensko nacionalno shemo kakovosti, ki podpira naravi in potrošniku prijaznejše kmetovanje, poudarja nadzorovano uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev brez gensko spremenjenih organizmov.
Ker pridelava zelenjave ne sledi povpraševanju in je treba posegati po uvozu, si Skupina vrtovi panonski z zagonom lastne proizvodnje v okviru kratke dobavne verige Zelena točka prizadeva dopolniti pridelavo lastnih članov, kar bo dodatno prispevalo k izboljšanju samooskrbe in podpori lokalnih pridelovalcev. Po besedah Andreja Vučkiča, vodje poslovanja Zelene točke Trans, nameravajo letos pridelati okrog 70 ton različnih zelenjadnic, kot so solata, mlada čebula, rumena paprika, kumare, paradižnik, stročji fižol, radič, endivija, kitajsko zelje in jedilne buče. »V ta namen načrtujemo povečanje pridelave v rastlinjakih za dva tisoč kvadratnih metrov, tako bi imeli skupno kar tri tisoč kvadratnih metrov rastlinjakov za lastno proizvodnjo. Potekajo že tudi priprave na večjo investicijo v rastlinjake v letu 2026, v okviru tega že poteka pridobivanje dodatnih zemljišč.« Več kot 60 odstotkov vseh strank Zelene točke po besedah Vučkiča išče lokalno pridelano hrano, pred tremi leti so se ti odstotki gibali okrog 20. »Cena je vsekakor pomemben element pri nakupu zelenjave, vendar je še vedno večji delež potrošnikov, ki jim je bolj kot cena pomembnejša kakovost. Z lastno proizvodnjo zato želimo spodbuditi lokalno prodajo in povečati povpraševanje po domačih izdelkih.«
