Peščica zamaskiranih moških se je pred dnevi postavila pred kamere in preko instagram profila Slovenska obrambna straža objavila posnetek, v katerem pozivajo k "reševalnim akcijam proti migrantom". V videu, polnem neonacistične simbolike, so moški privezali migranta na drog javne razsvetljave, drugemu pa čez glavo potegnili majico in mu okoli vratu namestili zanko. V roke so mu stisnili list papirja z napisom Remigracija. Posnetek se je razširil po socialnih omrežjih in s skupino se je pričela ukvarjati tudi policija. Ta je nekaj posameznikov za maskami že identificirala, zbira pa dokaze za sum storitve kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti. Kajti če že ne drugega, so zakrinkanci s svojim videzom zbujali strah in vznemirjenost.
Kdo stoji za zadnjo združbo, ki pod krinko (ne)varnosti širi sovražnost in zbuja strah, za zdaj še ni znano, četudi so se na forumu Reddit pojavili posnetki zaslonov, ki naj bi nakazovali, da je s Slovensko obrambno stražo (SOS) povezan tudi razvpiti Urban Purgar, nekdanji zastopnik Društva za promocijo tradicionalnih vrednot, eden bolj prepoznavnih obrazov slovenskih rumenih jopičev in nekdanji urednik skrajno desne Nacionalne tiskovne agencije.
Povezave s SDS
Rumeni jopiči so se v javnosti prvič pojavili junija 2020 na sicer protivladnem protestu zoper vlado Janeza Janše, a jopiči so podpirali Janšo in njegovo vlado. Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) naj bi bila ugotovila, da naj bi bili med pripadniki rumenih jopičev člani neonacistične organizacije Blood & Honour in nekaterih tujih ekstremističnih skupin. O organizaciji Blood & Honour so slovenski mediji veliko pisali pred poldrugim desetletjem, predvsem zaradi njihovih povezav s SDS. Tudi rumeni jopiči so širili ideje in nestrpnost do migracij, ki so prihajale s strani stranke SDS. Kar zadeva SOS, je prvak SDS Janez Janša na soočenju s premierjem Robertom Golobom na N1 dejal, da nihče iz njihove stranke te skupine ni podprl, a tako poslanec iz vrst SDS Branko Grims, sicer kandidat na prihajajočih evropskih volitvah, kot podpredsednica podmladka SDS Zala Klopčič sta bila pred dnevi sogovornika v pogovoru, objavljenem na youtubu, v katerem je sodeloval tudi zakrinkan SOS-ovec.
Skrajno desničarske ideje je zagovarjal tudi Andrej Šiško, ki je jeseni leta 2018 zasnoval paravojaško skupino, imenovano Štajerska varda. Varda je objavljala posnetke uniformiranih in oboroženih ljudi, tako med usposabljanjem kot ob meji, kjer naj bi izvajali nadzor nad nezakonitimi prihodi migrantov v našo državo. Šiško, nekdanji vodja Viol, navijačev mariborskega nogometnega kluba, tudi predsednik stranke Gibanje Zedinjena Slovenija, je zatrjeval, da moramo biti sami sposobni varovati svoje meje in imeti ozemlje pod nadzorom.
Samoorganiziranih skupin, ki zatrjujejo, da bi rade skrbele za varnost na našem ozemlju, je bilo v slovenski zgodovini že kar nekaj. Policija je, tako kot v primeru SOS-ovcev, tovrstne skupine označila kot nepotrebne, njihov namen pa je vzbujanje strahu, nelagodja in vznemirjenosti pri ljudeh. Direktor Policijske uprave Ljubljana Tomislav Omejec je dejal, da tovrstne skupine predstavljajo varnostno tveganje, saj negativno vplivajo na občutek varnosti, čeprav njihovo ravnanje ne predstavlja kaznivega dejanja. Policija tovrstno organiziranje z namenom izvrševanja kaznivih ravnanj obravnava strožje. "Širjenje lažnih informacij, spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti je nesprejemljivo in zbuja strah in nelagodje predvsem pri lokalnem prebivalstvu, škodi občutku varnosti v lokalnem okolju in zbuja nezaupanje v preiskovalne organe in organe pregona," je bil jasen.
Vzporedni sistem, ki ruši pravno varnost
Temu pritrjuje tudi dr. Miroslav Žaberl, profesor s fakultete za varnostne vede. "Takšno samoorganiziranje nima pravne osnove niti ni dejanske potrebe," je jasen. Za zagotavljanje varnosti pri nas in za vzdrževanje javnega reda je pooblaščena in zadolžena policija, zato je pojav takšnih parapolicijskih struktur ne samo nezaželen, temveč tudi nevaren, saj vzpostavlja vzporeden sistem, ki ne zagotavlja pravne varnosti, ampak jo ruši, pravi sogovornik. "Delovanje takšnih parapolicijskih struktur zato predstavlja grožnjo varnosti in je nedopustno. Če to vzpodbujajo ali pri tem sodelujejo politične stranke, pa je to še posebej zaskrbljujoče," še izpostavlja. In dodaja, da če želijo državljani sodelovati pri zagotavljanju varnosti, imajo, skladno s policijsko zakonodajo, dovolj možnosti, da na zakonit in sprejemljiv način to udejanjijo.
Dr. Iztok Prezelj, obramboslovec in strokovnjak za nacionalno varnost na fakulteti za družbene vede, na vprašanje, kako pojav teh skupin vpliva na občutek varnosti ljudi, na nacionalno varnost, odgovarja, da če pogledamo koncept nacionalne varnosti, temeljna struktura zajema sistem nacionalne varnosti, kamor sodijo policija, vojska, zaščita in reševanje, obveščevalne službe. "Ampak ker, tudi zgodovinsko gledano, ta sistem ne more vedno pokriti vseh potreb po varnosti, ki je objektivno-subjektivna kategorija, vedno obstaja možnost tako imenovanega varnostnega samoorganiziranja družbe. Varnostno samoorganiziranje družbe zajema kakršnekoli skupine meščanov, vaščanov ali pač ljudi, ki na svojem mikro področju vzamejo varnost v svoje roke, se trudijo zagotoviti lastno varnost z orožjem v rokah ali pa tudi brez. V slovenski zgodovini smo imeli na našem območju kar nekaj ali vaških straž ali pa nekih skupin, ki so pač varnost vzele v svoje roke." Takšno samoorganiziranje je torej tako teoretična kot praktična možnost. A kot opozarja dr. Prezelj, je pomembno, v kakšnem kontekstu se to zgodi, v kakšnem odnosu je potem ta samoorganizirana varnostna združba ali pa organizacija s sistemom nacionalne varnosti oziroma z državnimi organi. "Iz takšnih situacij se lahko razvije dvoje – ali konflikt ali nek sodelovalni odnos. Če gre za nasprotujoč si odnos, je mogoče govoriti o spopadih ali celo že o državljanski vojni. Če gre za prijateljski odnos, pa ta zajema neko vrsto sodelovanja z državnimi institucijami v smislu usklajenih varnostnih operacij ali pa kar vključitve v strukturo sistema nacionalne varnosti," razlaga strokovnjak. Izpostavi, da ko je Andrej Šiško ustanovil svojo vardo, je na neki točki povedal, da želi sodelovati s policijo in slovensko vojsko in da želi, da bi se njegovo organizacijo financiralo, govoril je tudi o konkretni vsoti, da bi lahko skupaj zagotavljali varnost na mejah. Tako da je Šiško videl prihodnje sodelovanje svoje paravojaške strukture s sistemom nacionalne varnosti.
Tanke meje
Ampak skupine, o katerih je govor, so bolj kriminalne kot varnostne. "Če je takšna v resnici kriminalna, se financira s kriminalom, je delno ali v celoti teroristična, se pojavi problem, da s svojim obstojem lahko ogroža ne samo občutek varnosti v državi, ampak tudi varnost določenih državljanov v tej isti državi. Če že nič drugega, sam obstoj takšne skupine, čeprav ti ljudje mislijo, da gre za odgovor na nevarnost in na grožnje, vzbuja dvom v sposobnost državnih organov, da zagotavljajo varnost," pravi dr. Prezelj. Zato izpostavlja, da načeloma obstoj takšnih skupin za družbo ni dober, četudi je zgodovina pokazala, da so včasih potrebne. "V principu pa takšno samoorganiziranje ni prepovedano, dokler je seveda zakonito, meje pa so zelo tanke," strne sogovornik. A če se nekaj naučimo iz obstoja Šiškove varde, se problem pojavi takoj, ko začnejo ti ljudje hoditi naokrog v uniformah - uniforma je nekaj, kar pritiče izključno policiji, vojski, carini ... -, ko začnejo izvajati nasilna dejanja, za katera nimajo zakonske osnove, in strašiti prebivalstvo ali del prebivalstva in podobno.
"Varnost je v veliki meri objektivna kategorija, a deloma je tudi subjektivna. Ljudje smo zelo občutljivi za govorice, za informacije in dezinformacije, za teorije zarote. V tem subjektivnem segmentu varnosti je zato mogoče zelo manipulirati. In tega je v naših družbah vedno več in tovrstnemu pritisku je izpostavljeno tudi samo področje nacionalne varnosti," še dodaja Iztok Prezelj.
