Statistika pravi, da se veliko nesreč zgodi v temnih prostorih ali ponoči, čeprav se le četrtina dnevnega prometa dejansko odvija v temi. Človek je ob slabi vidljivosti še vedno zelo ranljiv, in hitrejši so postajali avtomobili, bolj so si vozniki želeli videti in biti videni.
Prvi žarometi na avtomobilih so se začeli pojavljati v začetku 20. stoletja. Ena izmed takih luči je bila acetilenka, ki je bila pogosto uporabljena že ob samem nastanku avtomobila ob koncu 19. stoletja. Te pokrite kočije z motorji so bile še dovolj počasne, da se je voznik lahko odzval na oviro, a le podnevi, ponoči pa vozniki niso videli tako rekoč nič. Zato so inženirji kmalu začeli snovati njihove električne različice. Prvi električni žaromet so namestili na električni avtomobil znamke Columbia v ZDA leta 1899, pa še ta je bil na voljo le za doplačilo. In pri tem je ostalo kar dolgo, saj so bile žarnice preobremenjene in so pogosto pregorevale, težava je bila tudi v dinamu, ki je skrbel za elektriko za napajanje luči.
Nato je leta 1912 znamka Cadillac v svojem vozilu prva uporabila električni vžig in razsvetljavo podjetja Delco ter postavila temelje za sodobno električno napeljavo v vozilih. Leta 1924 je prišel na trg žaromet Bilux, ki je že ponujal možnost vklopa zasenčenih in tako imenovanih »dolgih« luči, halogenski žarometi, ki so povzročili pravo revolucijo v razsvetljavi ceste pred vozilom, pa so prišli leta 1962.
Dve vrsti bleščanja
S tehnologijo LED, ko so postali žarometi nadvse učinkoviti in tudi že pravi oblikovni element vozila, pa so se začele pojavljati težave. Slepljenje ali bleščanje, nad katerim se pritožujejo vozniki, strokovnjaki ločijo na dve vrsti – občuteno ali psihološko bleščanje ter izmerjeno oziroma fizično bleščanje. »Nobeno od teh sicer ne poškoduje očesa, a izmerjeno bleščanje lahko vpliva na varnost. Premočna svetloba namreč obremeni svetlobne receptorje na očesni mrežnici, zato ob močni svetlobi avtomobilskega žarometa ne vidimo predmetov, ki so v neposredni bližini: šarenica zaradi svetlobe zoži zenico, ne more pa spremeniti močnega kontrasta med svetlobo in senco, v kateri se skriva predmet. Ko nas zaslepi močna svetloba avtomobilskega žarometa, zato zelo slabo vidimo stvari v okolici svetlobnega snopa,« so povedali na AMZS.
Zato so skupaj z devetimi drugimi evropskimi avtomobilskimi klubi opravili raziskavo; pri nas so vprašali 2766 voznic in voznikov, rezultati pa so jasni. Po analizi AMZS se v Sloveniji 90 odstotkov voznikov počuti zaslepljenih. Veliko večino bleščanje moti, posledici bleščanja sta slaba vidljivost in razdraženost, zato vozniki občutijo stres in se izogibajo vožnji ponoči.
Dolge luči najbolj motijo
Več kot polovica vprašanih (55,8 odstotka) opaža težave z bleščanjem predvsem pri slabi vidljivosti, ki pomeni okoliščine, kot so tema, megla, močno deževje in sneženje. Več kot četrtina vprašanih (25,4 odstotka) enake težave občuti pri zmanjšani vidljivosti, to so denimo nizko sonce, bleščanje sonca ali mrak. Ker je v Sloveniji slaba ali zmanjšana vidljivost dokaj pogost pojav, bleščanje žarometov pogosto opaža več kot tri četrtine vprašanih, so še zapisali na AMZS.
Skoraj polovico vprašanih najbolj motijo nezasenčeni žarometi oziroma dolge luči, okoli 20 odstotkov vprašanihpa zasenčeni žarometi oziroma kratke luči. Več kot 20 odstotkov vprašanih moti oziroma slepi tudi prižgana meglenka. Le 4,9 odstotka vprašanih pa motijo zavorne luči.
Kako se vozniki pri nas odzovejo na bleščanje žarometov nasproti vozečih vozil? Osem od desetih voznikov ob zaslepljenosti pogleda stran ali pripre oči. Desetina jih pomežikne, le šest odstotkov pa se jih na bleščanje ne odzove. Za varnost je problematično še dejstvo, da vozniki zaradi zaslepljenosti pogledajo stran od ceste ali celo zamižijo. »Če zamižijo le za eno sekundo, v tem času pri hitrosti 50 km/h prevozijo skoraj 15 metrov povsem na slepo,« opozarjajo na AMZS.
Bleščanje je zelo nevarno
Tudi zato bleščanje predstavlja veliko težavo za varnost v cestnem prometu. Čeprav jih mnogo meni, da to ne vpliva na njihovo vožnjo, vseeno povzroča stres, tudi nezavednega, svoje naredi tudi povečana razdražljivost. Pri nekaj voznikih lahko to pripelje do utrujenosti in drugih psihičnih težav. Kar 21 odstotkov vprašanih pa je odgovorilo, da se zaradi vseh vplivov bleščanja izogibajo vožnji ponoči. Zato je več kot polovica vprašanih menila, da je treba poostriti predpise, ki urejajo bleščanje svetlobnih virov pri avtomobilih. 27 odstotkov jih meni, da to ni tako nujno, le 12,6 odstotka vprašanih pa meni, da za to ni potrebe.
Kajti težava niso le žarometi sami, temveč tudi vozniki, ki jih ne uporabljajo pravilno. Na naših cestah pogosto opažamo, da vozniki v dežju zelo radi prižigajo meglenke, ki v ničemer ne izboljšujejo pregleda iz vozila, temveč le zaslepijo nasproti vozečega. Njihova svetloba se še bolj odbija od mokre ceste. Druga podrobnost so previsoko nastavljeni žarometi. Vozila imajo mehanizem, s katerim lahko voznik spusti snop svetlobe na bolj obteženem vozilu, pri katerem dobesedno dvigne sprednji del avtomobila. A kaj ko vozniki tega mehanizma ne uporabljajo. In tretja pogosta napaka je napačna namestitev ali uporaba napačne žarnice. Zato pri nekaterih avtomobilih opazimo, da en žaromet sveti močneje kot drugi, kar je dodatna težava za nasproti vozeče.
Pomagate si lahko tudi sami
Strokovnjaki priporočajo nekaj trikov, kako zmanjšati bleščanje, nekaj nasvetov pa je namenjenih tudi voznikom, ki »dobijo« svoj odmerek močne svetlobe. Na AMZS svetujejo, naj vozniki ne usmerjajo pogleda neposredno v žaromete nasproti vozečih vozil in naj raje osredotočijo pogled na cesto pred seboj ali na desni vozni pas. Pomagajo tudi čistejša sprednja stekla, umazanija namreč dodatno razprši svetlobo žarometov; voznikom z očali pa svetujejo, naj bodo leče očal vedno očiščene in brez prask.
Če je avtomobil naložen in nima sistema za samodejno nastavitev, naj voznik ustrezno prilagodi višino snopa žarometov. Pomaga tudi pravilen položaj za volanom; če sedite prenizko, ste še bolj v snopu žarometa. Voznik naj poleg tega zmanjša osvetljenost armaturne plošče (tudi to je mogoče nastaviti), saj ga premočna svetloba lahko dodatno zaslepi. Najbolj pa pomaga pogosto mežikanje, sploh pri vožnji ponoči, in na daljših vožnjah naj vozniki ne pozabijo na ustrezno hidracijo, najbolje je piti vodo. Uživanje premalo tekočine namreč še zmanjšuje sposobnost vida.
