S podrobnejšo oceno ekonomike projekta nove nuklearke v Krškem (Jek 2) je danes postregla Gen energija, kjer so sicer poudarili, da je projekt trenutno v fazi, ko obstaja še veliko negotovosti, saj so za zdaj znane le informativne ponudbe potencialnih ponudnikov tehnologije, ob tem pa so odprte še tudi postavke drugih stroškov, povezanih z gradnjo, obratovanjem in financiranjem jedrskega objekta ter spremljajoče infrastrukture.
V Genu so tako po besedah Kruna Abramoviča predstavili najboljšo interno oceno na podlagi trenutno dostopnih podatkov in izkušenj z obratovanjem Nuklearne elektrarne Krško. V oceni ekonomike so upoštevani le neposredni stroški projekta, niso pa vključene še niti pozitivni ali negativni širši učinki projekta. V dokumentu so uporabili stalne cene za 2024, kar pomeni, da so vsi vhodni podatki prilagojeni za pričakovano inflacijo v naslednjih letih in desetletjih.
Skupna ocenjena vrednost Jeka 2 brez stroškov financiranja je postavljena pri 9314 evrih na kilovat (kW). Od tega je 7515 evrov ocenjena vrednost standardiziranega dizajna novega reaktorja, ostalo pa predstavljajo stroški specifične lokacije v Krškem z vsemi potrebnimi spremljajočimi naložbami, tudi v nadgradnjo zasnove objekta, ter ostali in nepredvideni stroški.
Od 9,3 milijarde do skoraj 15,4 milijarde evrov
Ocena je dana za elektrarno z enim reaktorjem, kar je po besedah prvega moža Gena energije Dejana Paravana trenutno izhodišče za zdaj edinega investitorja v največji načrtovani infrastrukturni projekt v zgodovini samostojne Slovenije. To izhodišče tako predvideva moč elektrarne od 1000 megavatov (MW) do 1650 MW.
Ob takšnem razponu je tako ocenjena investicijska vrednost projekta brez stroškov financiranja od nekaj več kot 9,3 milijarde evrov do skoraj 15,4 milijarde evrov.
Po Abramovičevih besedah so bili v Genu pri pripravi interne ocene ob upoštevanju izkušenj z nekaterimi projekti novih nukleark v zadnjih letih zelo konservativni in so začetno oceno postavili nad povprečjem končnih cen teh projektov. Pri praktično vseh investicijah v nove jedrske objekta v zadnjih letih je sicer v teku izvajanja projektov prišlo do občutnih podražitev.
Po Paravanovih besedah so se za konservativno planiranje odločili tudi zaradi strahov v javnosti pred podražitvami in negativnih izkušenj s šestim blokom Termoelektrarne Šoštanj. Ob tem računajo, da bodo v pogajanjih z dobavitelji iztržili nižjo ceno, saj Jek 2 ne bo reaktor, ki bi bil prvi te vrste na svetu.
Stroški obratovanja
Obenem so v Genu izračunali tudi povprečne celotne stroške obratovanja - vključno z ravnanjem z odpadki in razgradnjo - ter amortizacije v 80 letih delovanja, torej od leta 2039 oz. 2040 do 2119. Razpon stroškovnih cen Jeka 2 glede na izbrano moč reaktorja je med 42 in 47 evri na megavatno uro (MWh) ali v povprečju 44,5 evra za MWh.
Tej povprečni stroškovni ceni pa je treba za izračun končne lastne cene nove nuklearke prišteti stroške financiranja, ki po Paravanovih besedah predstavljajo najpomembnejšo postavko in lahko pomenijo tudi neuspeh nekega projekta. Pri tem so v Genu upoštevali različna tehtana povprečja realnih stroškov kapitala oz. zahtevane donosnosti kapitala.
Pri dvoodstotni zahtevani donosnosti bi končna lastna cena v 80 letih delovanja dosegla 65,9 evra na MWh. Pri triodstotni bi narasla na 80,8 evra, pri štiriodstoni pa že na 98,8 evra na MWh. Ob nadaljnjem dviganju zahtevane donosnosti kapitala se močno dvigne in občutno preseže 100 evrov na MWh. Gre za ocene padajočih povprečij, kar pomeni, da bi bila cena na začetku precej višja, potem pa bi se z amortizacijo sčasoma zniževala.
Glede na to, da je zahtevana donosnost kapitala pri tovrstnih investicijah v Sloveniji trenutno med dvema in tremi odstotki, se najbolj realna ocenjena končna lastna cena po pojasnilih Gena trenutno giblje med 66 evri in 81 evri na MWh. Pri okoli 81 evrih je sicer trenutno tudi povprečna veleprodajna cena elektrike na spot trgu v Sloveniji.
Bistvena bo vloga države
V vsakem primeru po Paravanovih in Abramovičevih besedah Gen energija sama projekta ne more financirati, zato bo bistvena za uspeh projekta močna vloga države. Ta lahko sicer po trenutnih pravilih pri financiranju jedrskih elektrarn neposredno ali s poroštvi sodeluje v višini do 49 odstotkov vrednosti naložbe. V Genu ocenjujejo, da bi 20 do 30 odstotkov naložbe financirali z lastnimi sredstvi in sredstvi (domačih in morda tudi tujih) partnerjev, 70 do 80 odstotkov pa z zadolževanjem.
Na poziv ministrstva za okolje, podnebje in energijo bodo v Genu vse vhodne podatke za oceno ekonomike podvrgli tudi mednarodni recenziji in izsledke predvidoma objavili v septembru. Še pred predvidenim jesenskim referendumom o Jeku 2 bo po napovedih znana tudi oceno pozitivnih in negativnih eksternalij projekta. Že zdaj v Genu menijo, da bi projekt v 10 letih gradnje lahko prinesel več kot 5600 delovnih mest, v celotni vrednosti investicije pa bi delež domačih dobav lahko dosegel 37 odstotkov.
