Premier Robert Golob in ministrica za pravosodje Andreja Katič sta predstavnikom vrhovnega sodišča, vrhovnega državnega tožilstva, Sodnega sveta, Državnotožilskega sveta in ministrstva za javno upravo na začetku aprila predstavila izhodišča interventnega zakona, s katerim želi vlada uresničiti ustavno odločbo o sodniških plačah. Napovedala sta, da bo v naslednjih tednih sledilo sprejetje osnutka zakona.
Kot je v današnjem sporočilu za javnost navedel urad vlade za komuniciranje (Ukom), vlada "pripoznava neustrezni plačni položaj sodnikov, zlasti tistih na prvi stopnji, in potrebo po čimprejšnji uresničitvi ustavne odločbe, pri čemer pa ne more spregledati dejstva, da trenutno potekajo pogajanja o prenovi plačnega sistema javnega sektorja, v okviru katerega se celovito ureja plačni položaj vseh funkcionarjev, med drugim tudi pravosodnih funkcionarjev".
Le za sodnike prve stopnje
Predlog interventnega zakona za uresničitev odločbe ustavnega sodišča zato po njihovih navedbah predstavlja "prvi in nujno potreben korak k celoviti rešitvi plačnega položaja sodnikov". "Ustavno sodišče namreč opozarja, da je treba vzpostaviti relativno primerljivo plačilo med statusno medsebojno primerljivimi funkcionarji različnih vej oblasti. Pri tem pa iz odločbe ustavnega sodišča izhaja neprimerljivost in s tem neustavnost zlasti med plačami sodnikov prve stopnje in poslancev, zato predlog interventnega zakona naslavlja v prvi vrsti prav plačni položaj sodnikov prve stopnje, ki je tudi po mnenju vlade najbolj problematičen," so pojasnili.
Zakonski predlog tako po njihovih pojasnilih predvideva višje uvrstitve v plačne razrede za posamezne funkcije sodne veje oblasti in predlaga povišanje plačnih uvrstitev za največ tri plačne razrede sodnikom prve stopnje. Kot so dodali, zakon pri tem upošteva obstoječa razmerja med sodniki in predsedniki ter podpredsedniki sodišč iste stopnje ter razmerja med sodniki različnih stopenj, ki so postavljena v veljavnem sistemu.
Ob tem pa po njihovih zagotovilih predlog zakona uresničuje zahtevo po ustavnopravni enakovrednosti oziroma relativni primerljivosti sodne veje oblasti v primerjavi z zakonodajno in izvršilno vejo oblasti.
Predlog zakona tako izenačuje uvrstitev v plačni razred okrajnega sodnika svetnika z uvrstitvijo v najnižji plačni razred poslanca, posledično pa spreminja uvrstitve tudi ostalih funkcionarjev sodne oblasti. Razlika med uvrstitvijo vrhovnega sodnika in najnižje uvrščenega ministra znaša en plačni razred, vrhovni sodnik svetnik pa je izenačen z najnižje uvrščenim ministrom, so pojasnili.
Celostna ureditev v okviru prenove plačnega sistema
Predlog zakona predvideva, da bodo sodniki do višjih plač upravičeni s 1. januarjem 2025, celostna ureditev materialnega položaja sodne veje oblasti pa se bo v celoti uredila v okviru enovite prenove plačnega sistema in nove umestitve vseh funkcionarjev v plačni sistem javnega sektorja, ki bo predvidoma uveljavljena v začetku naslednjega leta, so dodali v uradu.
Pojasnili so še, da so izhodišča za uresničitev odločbe ustavnega sodišča predstavili na sestanku predsednika vlade in predstavnikov ministrstva za javno upravo in ministrstva za pravosodje s predstavniki slovenskega pravosodja 5. aprila.
Predlog interventnega zakona, ki so ga pripravili na ministrstvu za javno upravo, so predstavnikom pravosodja posredovali 26. aprila. Sodni svet bo predlog obravnaval v četrtek, še v tem tednu se bodo do predloga opredelili tudi na vrhovnem sodišču.
Na sodniške plače so vezane tudi plače tožilcev, ki na neuresničeno odločbo ustavnega sodišča opozarjajo tudi s stavkovnimi aktivnostmi. Predsednik Društva državnih tožilcev Slovenije Boštjan Valenčič je za STA opozoril tudi, da jim vlada ni poslala najnovejšega predloga interventnega zakona, s čimer "se ignorira tožilstvo, ki izvaja pomembno funkcijo pregona".
Ustavno sodišče je junija lani odločilo, da je ureditev plač sodnikov v neskladju z ustavnima načeloma sodniške neodvisnosti in delitve oblasti, ter zakonodajalcu naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja, kar se ni zgodilo.
