Lani je bilo tako približno za 19 odstotkov več delovno aktivnih oseb kot pred desetimi leti, ko jih je bilo okoli 791.300. Med njimi se je nekoliko zmanjšal delež žensk, in sicer s 45,2 odstotka na 44,9 odstotka.
V gradbeništvu se je število delovno aktivnih v zadnjih desetih letih dvignilo za 48,3 odstotka ali za nekaj več kot 25.100 na okoli 77.200. V tej dejavnosti je tudi najbolj zrasel delež med vsemi delovno aktivnimi, in sicer s 6,6 odstotka na 8,2 odstotka. Tehnološki napredek v zadnjem desetletju pa je informacijske in komunikacijske dejavnosti postavil k vrhu lestvice po rasti števila delovno aktivnih, saj se je to v omenjenem področju dejavnosti povečalo za 44,4 odstotka.
Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je stopnja registrirane brezposelnosti ob koncu prejšnjega leta znašala 4,9 odstotka. Med ženskami (5,3 odstotka) je bila višja kot med moškimi (4,6 odstotka). Pred desetletjem je bila skoraj trikrat višja in sicer 13,5-odstotna, kažejo podatki statističnega urada.
Samozaposlenih je bilo ob koncu lanskega leta približno 101.700, še za okoli 50 več jih je bilo mesec prej, ko je njihovo število doseglo najvišjo vrednost doslej.
Povprečna starost delovno aktivnih narašča. Lani je povprečna starost delovno aktivnih znašala 43,6 leta, deset let prej pa 42 let. Zvišala se je tako med moškimi kot tudi med ženskami. Pri prvih je zrasla za 1,3 leta, pri drugih pa za dve leti. Vzrok za višjo povprečno starost delovno aktivnih žensk gre iskati v tem, da se v povprečju šolajo dlje in zato nekoliko pozneje vstopijo na trg dela, še poudarjajo na statističnem uradu.
Ob koncu lanskega leta je bilo z dela dlje odsotnih nekaj več kot 46.800 ali pet odstotkov delovno aktivnih prebivalcev. Od tega je bilo nekaj manj kot 14.000 oseb odsotnih zaradi starševskega varstva oziroma porodniškega dopusta, nekaj več kot 32.800 pa jih je bilo dolgotrajno bolniško odsotnih.
Konec leta 2013 je bilo z dela dlje odsotnih nekaj več kot 30.400 ali 3,8 odstotke delovno aktivnih prebivalcev. Razmerje med dolgotrajno bolniško odsotnimi in odsotnimi zaradi starševskega varstva oziroma porodniškega dopusta pa je bilo precej bolj izenačeno kot lani. Rast števila prvih je povezana z zviševanjem povprečne starosti delovno aktivnih, po letu 2020 pa je to tudi posledica epidemije covida-19.
Konec prejšnjega leta je bilo 54,2 odstotka delovno aktivnih s srednješolsko izobrazbo oziroma za 3,1 odstotne točke manj kot pred desetletjem. Prav tako je za 2,9 odstotne točke upadel delež oseb z največ osnovnošolsko izobrazbo (na 9,3 odstotka). Po drugi strani pa se je za šest odstotne točke povečal delež delovno aktivnih z višje- ali visokošolsko izobrazbo (na 36,5 odstotka).
Izrazitejše spremembe v izobrazbeni strukturi so se zgodile pri ženskah. Skoraj polovica delovno aktivnih žensk je imela višje ali visokošolsko izobrazbo (48,4 odstotka), kar je bilo za 8,8 odstotne točke več kot pred desetimi leti. Delež žensk s srednješolsko izobrazbo se je zmanjšal za 5,4 odstotne točke (na 44,2 odstotka), z osnovnošolsko izobrazbo pa za 3,3 odstotne točke (na 7,4 odstotka).
