Vlada Roberta Goloba se sooča s svojevrstno politično paralizo. Vladati v času, ko svet pretresajo vojne, bitke za energente in surovine, podnebne spremembe, je samo po sebi težka naloga. Če pa temu dodamo še notranje pokanje po šivih, najdaljšo stavko zdravnikov v zgodovini Slovenije, stavko sodnikov, visokošolskega sindikata, zaposlenih na upravnih enotah in operaterjev klicne številke 112, stavko uslužbencev državne uprave, da novega vala napovedi stavk posameznih poklicnih skupin ne omenjamo, se težka naloga lahko hitro spremeni v misijo nemogoče. In ne le to, rezultati javnomnenjskih anket absolutni zmagovalki zadnjihvolitev vse slabše kažejo, koalicijske partnerje pa pretresajo notranje afere. Prelomni trenutek za nadaljnjo usodo te koalicije bi lahko bil sobotni izredni volilni kongres Socialnih demokratov. Kot je znano, so soglasja h kandidaturam za novega predsednika SD v za to določenem roku podali župan Ajdovščine Tadej Beočanin, poslanec Jani Prednik in poslanec evropskega parlamenta Milan Brglez.
Kaj pa Han?
Ves čas se je kot možnega kandidata omenjalo tudi ministra za gospodarstvo Matjaža Hana. Gre za ministra, katerega delo je dobro ocenjeno, se ne spopada z aferami in ima močno podporo znotraj stranke. Svojo kandidaturo je Han ves čas zavračal, včeraj pa je kot kaže prišlo do spremembe. Včeraj je za časnik Večer potrdil, da je v zadnjih dneh prejel kar nekaj klicev in pozivov, naj na sobotnem volilnem kongresu SD kandidira za predsednika druge največje vladne stranke. "Vsak član ima možnost, da kandidira na samem kongresu, če zbere dovolj podpisov, torej eno tretjino delegatov. Res je, dobil sem kar nekaj klicev, ne samo zdaj, ampak že pred samim evidentiranjem mesec dni nazaj, da naj grem vendarle tudi jaz kandidirati," je povedal Han.
"Zaenkrat naj ostane tako, do kongresa sta še dva dneva"
Odločitve, ali se bo s podpisi tretjine delegatov na kongresu vmešal v boj za novega predsednika stranke, še ni sprejel. "Iskreno, nisem se še odločil. Ne glede na vse, kar se bo zgodilo, pa bom stranki absolutno na voljo kot navaden član, minister ali kaj več, tudi po soboti. V politiki nikdar ne izključujem nobene možnosti. Zaenkrat naj ostane tako, kot je. Sem član stranke, ki ne kandidira na kongresu, sta pa do takrat še dva dneva," je za Večer dejal Han. Položaj predsednika SD je po njegovih besedah pomembna funkcija: "Človek si mora vzeti čas za razmislek. Jutri (v petek) bo tisti dan, ko se bomo pogovarjali in dogovarjali, ampak zaenkrat sem v soboto samo delegat stranke in zelo pozitivno usmerjen v to, da je socialna demokracija na pravi poti."
Spoštuje vse tri
Han je izpostavil, da spoštuje vse tri kandidate, je pa priznal, da ga mogoče malo moti, da so se predstavili kot mandatarji s svojimi ekipami, v katerih so tudi njihovi kandidati za podpredsednike in glavnega tajnika stranke. "Mislim, da je to slab signal. Zakaj? To so funkcije, ki so individualne, in do sobote nihče ne ve, kdo bo zasedel katero funkcijo. Vem pa samo eno stvar. Da bomo vsi, ki bomo izvoljeni ali ne bomo izvoljeni, delali za stranko ne glede na to, v kateri tabor se ta trenutek kdo uvršča. Jaz sem v samo enem taboru. To je socialdemokratski tabor, ki ni vezan na eno osebo."
Padati po vladi je začelo že po prvih stotih dneh
Kaj bi izvolitev Hana za predsednika stranke pomenila za koalicijo in vlado je težko napovedati. Je pa potrebno izpostaviti paradoksalen položaj v katerem se je ta vlada znašla. Zaradi nezadovoljstva z vladnimi ukrepi je pet interesnih gospodarskih združenj kmalu zaostrilo odnose z vlado. Izstop iz Ekonomsko-socialnega sveta je bil logičen korak nelogičnega pristopa iskanja podpore ključnim reformnim zakonskim predlogom.
"V politiki nikdar ne izključujem nobene možnosti. Zaenkrat naj ostane tako, kot je." Matjaž Han
Gospodarstvo je bilo med prvimi, ki je od vlade, katero vodenje je prevzel uspešen manager, pričakovalo ukrepe, ki bi razbremenili gospodarstvo prekomerne birokracije in davčnih bremen. Finančni in gospodarski ukrepi, ki so se znašli na mizi te vlade, pa so bili vse prej kot to. Nezadovoljstvo gospodarstva je vse glasnejše, a ta brbotajoči kotel negodovanja ostaja skrit za fasado vse bolj gromečega stavkovnega plazu. Paradoksno pa je med najvišje ocenjenimi ministri te vlade, ki jo po zadnjih podatkih podpira le še tretjina volivcev, gospodarski minister Matjaž Han. Ob tem preseneča dvoje, kako to, da predsednik vlade kot nekdanji uspešni manager vodi tako negospodarsko vlado, medtem ko priljubljenost gospodarskega ministra raste. In drugič, kako to, da se gospodarski minister, ki ima za seboj bogato kariero v SD in je najbolj priljubljen obraz te stranke, otepa kandidature za njenega predsednika.
Bo SD z novim vodstvom obrnila trend padanja stranke in vlade?
Dejstvo je, da je vzdušje med koalicijskimi strankami, zlasti med Gibanjem Svoboda in SD, že dlje časa napeto. Medsebojna obtoževanja so pogoste teme političnih kuloarjev. Zanimivo je, da je za vodenje koalicijske partnerice SD, na katere čelu je doslej sedela ženska, Tanja Fajon, velik interes, saj za njeno mesto pretendirajo kar trije, sedaj morda celo štirje možje. Če so trije javnosti dobro znani, eden izmed njih je celo kandidiral za predsednika države ter bil pri tem precej neuspešen, pa je tretji kandidat, ki prihaja iz Ajdovščine, Tadej Beočanin, javnosti precej manj znan od ostalih dveh. Iz vrst SD je slišati, da je to dobro, saj ni obremenjen z aferami in dosedanjim vodenjem stranke, pa tudi da prihaja iz lokalnega okolja, kjer se lahko pohvali s široko podporo javnosti in dobrimi rezultati vodenja. Zna povezovati, razume gospodarske težave. Naloga, ki jo bo imel novi predsednik stranke ne bo lahka, treba bo povrniti zaupanje na terenu, dvigniti javnomnenjsko podporo in popraviti zapravljen ugled zlasti z zadnjo afero sodne stavbe, ki je na nek načinodnesla to vodstvo stranke. Zanimivo bo tudi videti, če in koga bo na kongresupodprl najbolj priljubljen minister te vlade Matjaž Han, če se jutri ne bo odločil za kandidaturo.
