Vseh pet domnevnih žrtev v pritožbah govori o močnem psihološkem in duhovnem pritisku.
Dve nekdanji redovnici iz skupnosti Loyola sta svoji zgodbi razkrili javnosti na novinarski konferenci 21. februarja. Ostale tri domnevne Rupnikove žrtve sta dve nekdanji redovnici in ena, ki je še vedno redovnica.
Ena od njih pripoveduje o svojem vstopu v verski umetniški in kulturni center Alletti in odnosih z Markom Rupnikom, ki da so postajali vse bolj intenzivni, nato pa jih je zaznamovalo nenehno nadlegovanje na delovnem mestu, kjer so ustvarjali mozaike. Razmerje se je končalo leta 2014, ko je redovnica začela zdravljenje zaradi travm, navaja Ansa.
Druga žrtev se je skupnosti Loyola v Sloveniji pridružila leta 1990 pri 24 letih. Tudi ona pripoveduje o postopnem nasilju, manipulaciji, psihičnem nadlegovanju, grožnjah. Med drugim omenja, da ji je Rupnik zlomil prst, da bi pokazal premoč nad njo. "Zdaj imaš za vedno trajni pečat Družbe Jezusove," naj bi ji rekel. Redovnica je leta 1998 zapustila skupnost.
Tretja domnevna žrtev je po poročanju agencije Ansa Rupnika spoznala leta 1980. V svoji pritožbi podrobno opisuje tudi domnevno spolno nasilje in Rupnikove nenehne zahteve po spolnem odnosu v troje, ki jih je vedno zavrnila. Odločila se je, da bo zadeve razčistila z Rupnikom v pogovoru in spovedi, a naj bi ji nekdanji jezuit "zgolj odgovoril, da ne razume, kaj govori".
Skupina redovnic iz skupnosti Loyola je Rupnika leta 2021 obtožila, da jih je v 90. letih prejšnjega stoletja spolno in psihično zlorabil, vendar je dikasterij za nauk vere v Vatikanu po preiskavi odločil, da so obtožbe zoper Rupnika zastarale. Rupnika so junija lani izključili iz jezuitskega reda. Papež Frančišek je oktobra dikasterij za nauk vere zaprosil, naj pregleda primer Marka Rupnika, in se odločil, da odpravi zastaralni rok ter s tem omogoči preiskavo.
