Običaj poznajo v večini evropskih držav, ponekod pa velja, da si je prvoaprilsko šalo ali potegavščino dovoljeno privoščiti do poldneva, nato pa ne več.
Prvi april naj bi za dan norcev in lažnivcev leta 1713 razglasil francoski kralj Ludvik XIV., saj naj bi ga tega dne njegov dvorni norec pošteno potegnil za nos. Po mnenju nekaterih poznavalcev pa praznovanje 1. aprila izhaja iz starih običajev ob spomladanskem enakonočju. Prvega aprilskega dne naj bi se namreč končala slavja ob začetku pomladi.
Po drugi razlagi naj bi dan norcev prvič praznovali v Franciji po tistem, ko je ta sprejela gregorijanski koledar. 1. april je med Francozi postal dan, namenjen norčavosti in posmehovanju drugim.
V Italiji, Franciji, Belgiji ter francosko govorečih območjih Švice in Kanade je tradicija 1. aprila pogosto znana kot "aprilska riba" . Med možnimi potegavščinami so poskusi, da bi žrtvi na hrbet neopazno pritrdili papirnato ribo. Ta ribica je vidno prisotna na številnih francoskih aprilskih razglednicah s konca 19. in začetka 20. stoletja. Tudi številni časopisi na prvi aprilski dan širijo lažno zgodbo o ribi, subtilna omemba ribe pa včasih nakazuje, da gre za prvoaprilsko potegavščino. V Franciji na ta dan v izložbah slaščičarn in čokoladnic prodajajo čokoladne ribe.
Eno izmed odmevnejših šal si je leta 1957 privoščil angleški BBC, ki je v svojem programu Panorama objavil, da so v Švici začeli pobirati špagete z dreves, ki rastejo samo v Švici. Veliko ljudi je šali nasedlo in poklicalo v redakcijo, da bi izvedeli, kje bi lahko tudi sami kupili sadike takšnih dreves in jih posadili doma. V petdesetih letih pa je nizozemska televizija objavila, da se je stolp v Pisi porušil, čemur naj bi tudi nasedlo precej ljudi.
