Pravosodni policisti v odprtem pismu zapišejo, da so izgoreli, da nimajo niti pol ure počitka za malico, da so zaposleni deležni žalitev, posmehljivega odnosa, pritožujejo se nad zdravnikom, delovnikom, prikrivanjem dejstev, komunikacijo, izplačili. Želijo drugačno organizacijo dela, opozarjajo na visoka izplačila po podjemni pogodbi za posameznika. Pišejo tudi o nalezljivi bolezni, ki je izbruhnila (pismo objavljamo na koncu prispevka).
Zdravil se bo ves kolektiv
Kako se bodo v zaporu rešili nalezljive bolezni, nam še niso odgovorili, a dejstvo je, da garje srbijo in se hitro širijo. Najbolj srbijo ponoči, ko se telo segreje. Kot so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), se »okužba prenaša s tesnim telesnim stikom (koža-koža), ob dolgotrajnem držanju za roke, spanju v isti postelji ali spolnem odnosu. Garje lahko dobi vsak. Pogosteje se pojavljajo tam, kjer je gostota stanovalcev velika in kjer ni pogojev za vzdrževanje osebne higiene, higiene perila in posteljnine.« Ker gre za zapor, je treba izvesti zdravljenje celotnega kolektiva, kjer so se garje pojavile, prav tako se morajo izvajati ukrepi za preprečitev nadaljnjega prenosa. Preprati je treba vsa oblačila, presesati pohištvo in najti stike. Bolezen se zdravi s kremami in sredstvi proti pršicam. Kot nam je povedal sindikalist Frančišek Verk, »je bolezen med zaposlenimi povzročila veliko zaskrbljenost, saj se zaposleni v ZPKZ Maribor bojijo, da bi okužbo prinesli domov. Slovenski zapori so prenapolnjeni s tujci, ki pridejo v Slovenijo po dolgih poteh, prenočujejo v raznoraznih improviziranih in higiensko vprašljivih prebivališčih.«
Trenutno okužena ena oseba
»V zadnjem mesecu smo se srečali s pojavom garij med zaprtimi osebami. Od samega začetka se je to reševalo po navodilih zdravnika, ki jih je usmerjal tudi NIJZ,« je po poročanju STA potrdil direktor zavoda Robert Šilc. Pojasnil je, da so okuženi prejeli zdravila in mazila ter bili skupaj z njihovimi sostanovalci napoteni v izolacijo - skupno je bilo v izolaciji doslej 33 oseb -, njihove sobe in oblačila so očistili. Trenutno sta v izolaciji en okuženi in njegov sostanovalec. »Po dosedanjih izkušnjah ocenjujemo, da bosta v enem ali dveh dneh tudi ti dve osebi zaključili s tem,« je dodal.
Šilc ocenjuje, da je bolezen najverjetneje prinesel v zaporniške prostore eden od novih pripornikov. S primeri te bolezni so se srečevali že v preteklosti, zato to za upravo ni novost, priznal pa je, da so tako kot ostali zapori v Sloveniji tudi ti v Mariboru prezasedeni. Te dni imajo zaprtih okoli 240 oseb, medtem ko imajo uradno prostorske zmogljivosti za 140 ljudi.
»To predstavlja okoli 170-odstotno prezasedenost oziroma 70 odstotkov več od tega, kolikor naj bi sprejeli. S povečanim porastom zaprtih oseb se soočamo predvsem od konca lanskega leta, zelo se je povečal priliv zaprtih oseb zaradi kaznivega dejanja tihotapljenja tujcev čez mejo. Sprejemamo jih tudi iz drugih sodnih okrožij,« je po poročanju STA pojasnil direktor mariborskega zapora.
»Zaradi tega je težje delovanje, vendar so razmere obvladljive. Tudi v teh pogojih smo ob pojavu garij izvedli potrebne ukrepe,« je dodal in ob tem odločno zanikal, da bi bile vzrok za pojav bolezni domnevno slabe higienske razmere v zaporih.
Zanikal je tudi anonimne očitke o domnevno neustreznem postopanju zdravnika in domnevno pomanjkljivih navodilih uslužbencem. »Zdravnik je od prvega dne stalno dajal podrobna navodila, s katerimi so bili neposredno seznanjeni operativni vodje, vodje izmene. Povezan je bil tudi z NIJZ in deloval usklajeno z njihovimi pristojnostmi,« je zatrdil Šilc.
Stanje prezasedenosti bi lahko obvladali s pomočjo vojske
Obvladljivost nalezljive bolezni dodatno poslabšujejo razmere v zaporu. Po zadnjih podatkih, ki smo jih pridobili, je zasedenost mariborskih zaporov 170-odstotna, namesto 140 je v zaporu 239 zapornikov, kar je za širjenje bolezni alarmantno. Neuradno smo z ministrstva za pravosodje izvedeli, da se bo ministrica Andreja Katič z vodstvom zapora sestala šele naslednji teden. Uradnega odgovora z ministrstva pa še nismo prejeli. Tudi v Ljubljani, Kopru in Celju se zavodi za prestajanje kazni spopadajo s prostorsko stisko.
Zasedenost slovenskih zaporov je: v Ljubljani 200-odstotna, v Mariboru 170-odstotna, v Kopru 140-odstotna in v Celju 175-odstotna. Slovenijo ti podatki uvrščajo med deset držav z najbolj prenapolnjenimi zapori, take zapore pa je težje upravljati in še težje vzdrževati red in disciplino, ali v primeru izbruha nalezljive bolezni zagotavljati zdravstvene standarde. Slovenski zapori se spopadajo s hudim pomanjkanjem kadra.
Ukrepov še ni
Kot je za naš portal povedal predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk, je stanje kritično, zato že dlje časa opozarja: »V zgodovini Slovenije še ni bilo zaprtih toliko oseb kot v tem trenutku.« Prezasedenost zaporov bi lahko reševali z objekti vojske, ki pa bi terjali nekaj prilagoditev, a tako bi lahko krizo rešili. Zapornikom so tako nenehno kršene pravice do predpisanega prostora, onemogočeni so stiki ob obisku otrok, slabša je zagotovitev zdravstvene oskrbe. Zaradi pomanjkanja kadra in prenapolnjenosti so po naših podatkih lani odpovedali tisoč spremstev, letos je ta številka narasla na 1400. Zaradi neurejenih razmer se soočajo z nadpovprečno odsotnostjo. Ministrica Andreja Katič je z ministrom za finance Boštjančičem prejšnji petek obiskala Dob, a razen obljub še ni ukrepala. Kako bo, smo jo vprašali – odgovor bomo objavili naknadno.
Garje tudi med študenti in oskrbovanci domov starejših
V Sloveniji je bilo v zadnjih desetih letih največ primerov garij prijavljenih leta 2002 (587), najmanj pa leta 2012 (263). Leta 2008 so zabeležili izbruh garij med stanovalci študentskih domov v Ljubljani. Prijavljenih je bilo 18 primerov pri študentih ter en primer pri osebi, ki je bila zaposlena v študentskem domu. Drugi največji izbruh je bil v letu 2010, takrat je zbolelo 68 oskrbovancev in zaposlenih doma za starejše občane.
Pri zdravem človeku se po začetni okužbi postopoma razvije imunski odziv, ki vpliva na število pršic v koži. Osebe z motnjami imunskega odziva pa okužbe ne obvladujejo, razvijejo se krustozne (norveške) garje z velikim številom pršic v koži in hudimi spremembami. Ta oblika garij se pojavi predvsem pri starejših osebah, pri nekaterih bolnikih z aidsom, limfomom, T-celično levkemijo, po transplantaciji ter pri ljudeh, pri katerih je zaradi osnovne bolezni ali zdravljenja zmanjšana imunost (vir: NIJZ).
Odprto pismo: Zahteve pravosodnih policistov v ZPKZ Maribor
Spoštovani, glede na vse dogodke v zadnjem času, vse izpostavljene tematike, težave, predloge ... vam kot pravosodni policisti oddelka za varnost v ZPKZMaribor, prek predstavnika sindikata v ZPKZMaribor in v imenu »izgorelih« pravosodnih policistov, posredujemo ta dopis oziroma odprto pismo. V zadnjih dneh smo ob pojavu nalezljive kožne bolezni večjih razsežnosti v ZPKZMaribor ter ob vseh drugih težavah, s katerimi se znova in znova soočamo v prvi vrsti pravosodni policisti, očitno prišli do točke preloma. Pravosodni policisti v ZPKZMaribor ne zmorejo več tako in nočejo več tako. Dovolj imajo ignorance in arogance. Precej se jih nenehno obrača na sindikat, naj se vendar nekaj spremeni, ukrene, naredi. Iz vseh dopisov, zapisnikov, apelov, zahtev ... izhaja, da smo ravno to tudi zahtevali in želeli. Želeli smo spremembe v organizaciji dela, spremembe v postopkih, predvsem pa smo želeli spremembe v medsebojnih odnosih in miselnosti. Posamezniki v ZPKZMaribor žal še vedno povzročajo razdor, vnašajo slabo voljo; v ZPKZMaribor imamo še vedno težavo v komuniciranju in prikrivanju, ali bolje rečeno, izogibanju nekih dejstev.
Prav tako se po informacijah, ki jih imamo, srečujemo s pojavom dela po podjemni pogodbi med delovnim časom, za omenjeno pa je javni uslužbenec med največjimi prejemniki izplačil javnih sredstev po 22.e členu ZSPJS. Pravosodnim policistom med drugim že lep čas ni mogoče zagotoviti koriščenja zakonskega, 30-minutnega počitka za malico, ker menjav enostavno ni. Sicer pa ste z večino odklonov tako ali tako seznanjeni. V ZPKZMaribor je štiri dni v tednu prisoten tudi v ZD Maribor zaposleni zdravnik specialist družinske medicine D. Kovač, ki se žal v vseh letih svojega službovanja na lokaciji v ZPKZMaribor še ni naučil razlikovati med pripornikom in obsojeno zaprto osebo. Prav tako je dotični v kombinaciji s posamezniki del nastalega problema ali generatorjev le tega. Odločitve in postopki dotičnih nam povzročajo, po našem mnenju, nepotrebno dodatno delo, nemalokrat pa zaprtim osebam slabo voljo. Vse skupaj je lepo zamaskirano pod masko, imenovano »stroka«. Pravosodni policisti se ob svoji prisotnosti štiriindvajset ur na dan z zaprtimi osebami pogovarjamo, pravzaprav v večernem, nočnem in za »stroko« prostem času rešujemo marsikateri problem, ki nastane. Rešitev problema prav ta »stroka« nato zjutraj, ob prihodu na svoje delovno mesto, secira ter nemalokrat komentira s posmehom in zaničljivostjo. Dovolj nam je tega!
Odločevalci in pristojni vodstveni javni uslužbenci/funkcionarji svoje vloge za vzpostavitev reda v ZPKZMaribor žal niso odigrali, kot bi morali in se od njih pričakuje. Glede na vse v tem dopisu in na preteklih sestankih, srečanjih, v zapisnikih omenjeno, so se med pravosodnimi policisti v ZPKZMaribor oblikovale naslednje zahteve:
1. Primerno ovrednotenje dela in statusa pravosodnih policistov, operativnih vodij, višjih operativnih vodij in preostalih delovnih mest v oddelku za varnost. Vodjem izmen, vodjem oddelkov ... se nalaga vedno več nalog, zadolžitev in odgovornosti. Po drugi strani pa so njihova delovna mesta ovrednotena manj kot primerljiva delovna mesta v drugih državnih organih s podobno stopnjo zahtevnosti, odgovornosti. Na to ne pristajamo, sprememba sistemizacije v tej smeri je nujna.
2. Glede na veliko prezasedenost ZPKZMB (170 %) naj se pravosodnim policistom izplača, se zanje uvede nekakšen interventni dodatek za enak odstotek, kot je prezasedenosti (in ne kot do zdaj, 8–11 %, 22.d čl.), saj je delo preko 100 % v enaki meri tudi opravljeno. Dodatek naj se veže na prisotnost na delu.
3. Sredstva iz naslova povečanega obsega dela (22.e čl.) naj se do nadaljnjega izplačujejo izključno pravosodnim policistom, vse dokler prezasedenost zavoda ne mine in ne pridemo na številčno stanje zaprtih oseb, enako kapaciteti zavoda. Prav tako si želimo več sodelovanja oziroma upoštevanja mnenj pravosodnih policistov v postopkih odločanja glede podeljevanja ugodnosti zaprtim osebam, namestitve po 98.a čl. ZIKS, in podobno, saj nihče izmed zaposlenih javnih uslužbencev ne preživi toliko časa z zaprto osebo kot PP.
4. Deljenje/podeljevanje/izročanje zdravstvene terapije naj se izvaja s strani zdravstvenega osebja in ne več s strani pravosodnih policistov, ki za tovrstno početje nimajo kompetenc.
5. Zamenjava v ZPKZMaribor delujočega in v ZD Maribor zaposlenega zdravnika specialista družinske medicine Domna Kovača, izločitev iz vsakodnevnega delovnega procesa v ZPKZMaribor, saj s svojim delom, odločitvami, namerami, navodili ... povzroča še več nepotrebnega dela, zmede in slabe volje pri večini PP. Sistem, po katerem so dela in naloge zdravstvene stroke v preteklosti v ZPKZMaribor opravljali različni zdravniki, ki so v zavod prihajali dnevno, se je v primerjavi z dotičnim v praksi izkazal za boljšo, hitrejšo ter korektnejšo opcijo. Glede na kronično pomanjkanje zdravnikov splošne medicine bo dotični zdravnik s svojimi bogatimi izkušnjami več kot dobrodošel v katerikoli zunanji ambulanti splošne medicine.
6. Razbremenitev pripadnikov oddelka za varnost vseh administrativnih zadolžitev, ki se ne nanašajo na operativno delo pravosodne policije (skrbniki pogodb in podobno).
7. Ukinitev pomoči s strani PP iz ZPKZMaribor drugim lokacijam. Kot je razvidno iz zadnjih dogodkov, je od tega več zmede in škode kot koristi.
8. Optimizacija organizacije dela v oddelku za varnost, prilagajanje aktualni varnostni situaciji v največji možni meri ter posredovanje jasnih navodil (dodatek k načrtu varovanja) v zvezi z delom in postopki v operativnem smislu dela pravosodne policije, kot dogovorjeno in izpostavljeno na sestanku v ZPKZMB dne 15. 2. 2024.
9. Urgenten pristop k reševanju kroničnega pomanjkanja pravosodnih policistov in glede na situacijo naslovitev problema ustreznim institucijam v urgentno reševanje. Prav tako upoštevanje oziroma posredovanje zahteve za sprejetje že spisanih standardov in normativov na ustrezne institucije.
10. Ugotovitev odgovornosti za nastalo situacijo in uvedba določenih korekcij v vodstveni strukturi ZPKZMaribor.
Zapisane so minimalne zahteve pravosodnih policistov, o katerih se ne želimo pogajati, ki bi bile sprejemljive za večino in ob izpolnitvi katerih bi bilo operativno delo ponovno nemoteno. Seveda se pričakuje korektnost in posluh ter pripravljenost na sodelovanje tudi v prihodnje. Žalosti nas, da se je situacija, ki vsekakor ne koristi nikomur, zapletla in odvila do te mere in razsežnosti, a vendar smo bili pregovorno potisnjeni v kot in sodu je izbilo dno. V upanju na čimprejšnjo rešitev situacije in izpolnitev naših zahtev vas pozdravljamo.
S spoštovanjem. Pravosodni policisti ZPKZ MB.