Soboško podjetje Osem, najbolj znano po blagovni znamki Kekec, je bilo konec lanskega leta pred spremembo lastništva, saj je družba O'pate že poslala prevzemno namero v presojo agenciji za varstvo konkurence. Agencija je presodila, da presoja niti ni potrebna, nato pa sta Cene in Nace Oblak, ustanovitelja družbe O'pate in solastnika Mesarstva Oblak, nepričakovano odstopila od nakupa. »Za to smo se odločili med skrbnim pregledom. Razlog za odstop ni povezan s financiranjem, dodatnih informacij ne dajemo. Za prihodnost pa si puščamo odprta vrata,« je skopo izjavil Cene Oblak. Miroslav Flisar, direktor in lastnik družbe Osem, pa pravi, da njihovo odločitev spoštuje in da ta ne bo v ničemer vplivala na nadaljnje poslovno sodelovanje z Mesarstvom Oblak.
Kot poudarja, se počasi približuje upokojitveni starosti, hči pa je v arhitektskih vodah in se v tem poslu trenutno ne vidi. Tako je primoran razmišljati o prihodnosti. »Če bo prišlo do tega, da bom podjetje prodal, si želim, da blagovna znamka Kekec ostane v Sloveniji in postane prepoznavna na trgih, kjer je bila že v času nekdanje skupne države,« pravi Flisar in zatrdi, da zanj zaprtje tukajšnje proizvodnje ne pride v poštev. Sploh ob vsej kalvariji, ki jo je doživel, da je prišel do lastništva blagovne znamke Kekec in dela prostorov nekdanje Pomurke po več kot desetletnem najemu. Sentimentalno vrednost Kekca povečuje še dejstvo, da je Flisar danes eden redkih domačih lastnikov prepoznavnih blagovnih znamk iz nekdanje Jugoslavije.
Podjetje na prelomnici
Zanimanje investitorjev je glede na poslovne rezultate soboškega podjetja logično. Družba Osem v zadnjih letih namreč vztrajno raste. Magična meja štirih milijonov evrov oziroma milijarde tolarjev prihodkov, kot jo je v predlanskem intervjuju za naš časopis v šali postavil prvi mož podjetja, je bila že zdavnaj krepko presežena.
Lani je bila realizacija na ravni šestih milijonov evrov, tudi letos glede na trende prvega trimesečja pričakujejo do 20-odstotno rast. To pa je že, kot priznava Flisar, zgornja meja trenutnih proizvodnih kapacitet. Zato so se tudi konec lanskega leta odločili za približno polmilijonsko investicijo v novo polnilno linijo. »Če hočemo več delati, moramo investirati,« je jedrnat direktor, ki pove, da so lani proizvedli 1500 ton konzerviranih izdelkov, letos so letvico postavili pri 2000 tonah. Večino prometa še zmeraj ustvarijo na slovenskem trgu, a jim v zadnjih letih uspeva vse močneje prodirati na tuja tržišča. Lani jim je tako, pravi Flisar, uspel preboj na Madžarsko, v Avstrijo in Švico, v prvih treh mesecih letošnjega leta pa izvoz tvori že skoraj 30 odstotkov realizacije.
Temeljna ovira po Flisarjevih besedah ostaja to, da tuje korporacije brez težav vstopajo na naš trg in zasedajo trgovske police, sami pa doživljajo ravno nasprotno, ker se v tujini vedejo protekcionistično do domačih dobaviteljev. Potem ko so leto 2022 zaznamovale ponorele cene repromateriala, pri čemer se po njegovi oceni sicer umirjajo, a še zdaleč ne dosegajo ravni pred izbruhom vojne v Ukrajini, je bila v minulem letu največja rast stroškov energentov in dela. Kot pove prvi mož družbe Osem, so to stroški, ki jih ni moč v celoti preleviti v ceno izdelka. »Poleg tega trgovci niso sprejemali novih cen zaradi vladnega ukrepa spremljanja košarice živil,« pripomni in izpostavi še kadrovsko problematiko. Peščica mesarjev, ki jih vsako leto izšola naš izobraževalni sistem, nikakor ne zadostuje za potrebe slovenske živilske industrije, večinoma pa ti kadri niti ne pridejo do domačih živilskih podjetij.
»Hendikepirani smo tudi v boju s konkurenti z robotizirano proizvodnjo. Če jim hočemo slediti, moramo tudi mi v naslednjih treh letih večji del proizvodnje avtomatizirati. Trenutno nas je čez 50, če bi bil proizvodni proces v celoti robotiziran, bi nas bilo do 35,« pojasnjuje direktor, ki ocenjuje, da bi morali v naslednjem petletnem obdobju vložiti okoli pet milijonov evrov, da bi bili konkurenčni večjim sistemom, v zadnjih dveh letih pa so za investicije namenili okoli milijon evrov. Na slovenskem trgu konzerviranih delikates ostaja največji igralec Atlantic Droga Kolinska z blagovno znamko Argeta, ki po Flisarjevih navedbah obvladuje okoli 43 odstotkov našega tržišča, približno 25-odstotna tržna deleža pa pripadata soboškemu podjetju in hrvaškemu Gavriloviću. »Smo družba, ki je na prelomnici in na prehodu iz malega v srednje veliko podjetje. Na ta korak se moramo pripraviti,« podčrta direktor murskosoboškega podjetja Osem.
