Po današnjih zaslišanjih preiskovalne komisije državnega zbora, ki preiskuje sume nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih državnih organov, je spregovoril tudi predsednik komisije Aleš Rezar iz poslanske skupine Svobode. Po njegovih besedah je komisija zaključila, da premier Robert Golob ni poskušal vplivati na aretacijo vohunov. Pojasnil je, da komisija po zaprtem delu pričanja ni našla nobenih dokazov ali indicev, da bi kdo iz političnega kroga vplival na aretacijo, ter da so bili vsi obveščeni šele po sami akciji. Poudaril je še, da v pričanju obeh v nobenem delu ni bilo nobenega razhajanja, zato ju tudi v prihodnje ne bodo soočili. Je pa Rezar navedel, da obstaja utemeljen sum, da so podatki iz pričanja Tatjane Bobnar na zaprtem delu seje nepooblaščeno prišli v roke komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), kar je po mnenju komisije posebej zaskrbljujoče in lahko ogrozi nacionalno varnost.
"Vloga premierja je popolnoma jasna iz teh dveh pričanj. Nekako obstaja utemeljen sum, da prejšnji priči nista navajali resničnih podatkov, saj sta današnji priči predložili tudi določena dokazna gradiva, ki smo jih označili s stopnjo tajnosti interno," je še dejal Rezar.
Oba zanikala pritiske
Preiskovalna komisija je namreč danes z vprašanji v ločenih zaslišanjih vrtala v direktorja Joška Kadivnika in direktorja NPU Darka Muženiča. Zaslišanje je bilo povezano z dogajanjem okoli aretacije domnevnih ruskih vohunov. Kadivnik je pred preiskovalno komisijo dejal, da je možne datume realizacije aretacije ruskih vohunov predlagal kot direktor Sove na podlagi operativno-taktičnih razlogov. "In nikakor ne na zahtevo, željo, naročilo predsednika vlade ali kogarkoli drugega," je zatrdil.
Temeljne priprave za hišne preiskave so lahko stekle po izdaji sodne odredbe zanje. Opravljene so bile na način in v času, ki je bil glede na kompleksnost primera ocenjen kot najprimernejši "in tisto, kar je bistveno v časovnem obdobju, predvidenem z odredbo preiskovalnega sodnika", je dejal.
Dodal je, da operativno-taktičnih razlogov javno ne more pojasnjevati, temeljili pa so na odredbah za izvajanje posebnih oblik pridobivanja podatkov.
"V kolikor me sprašujete o političnih pritiskih, sam kot vršilec dolžnosti direktorja agencije in kasneje kot direktor agencije nisem bil deležen nikakršnih političnih pritiskov," je zatrdil.
Že prej so ga seznanili na Knovsu
Za vpogled v pričanje nekdanje ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar in nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava pred preiskovalno komisijo ga je zaprosila komisija sama z namenom določitve tajnih podatkov, je dejal. "Vendar pa me je že veliko prej z navedbami seznanila komisija DZ za nadzor obveščevalno-varnostnih služb (Knovs)," je dodal in sicer oktobra lani. Tam je podal vsa pojasnila, glede na zakon o tajnih podatkih pa ima kot direktor Sove zakonska pooblastila, da določa tajne podatke "in tajni podatek je bil tudi določen".
Posebnega interesa Bobnarjeve in Lindava po pridobivanju podrobnejših informacij glede aretacije ni zaznal v nobenem primeru. Bobnar je bila s strani Sove 6. decembra 2022, torej nemudoma po izvedbi hišnih preiskav, obveščena o oceni tveganj. Kot direktor Sove pa glede slednje ni pridobil nobene pripombe s strani Bobnar, je dejal.
Istega dne je bil o tem obveščen tudi predsednik vlade Robert Golob, Knovs in ostali deležniki. O izbranih datumih aretacije po navedbah Kadivnika Golob ni vedel nič.
"V času izdaje odredbe ne moremo več govoriti o akciji Sove. Akcija Sove se je zaključila z naznanilom oziroma obvestilom generalnega direktorja policije in pa seveda pristojnemu tožilcu in od tam naprej ne gre več za akcijo Sove, je pa Sova sodelovala pri aktivnostih," je pojasnil.
Nato pa je dodal, da je bil predsednik vlade obveščen, da bo Sova podala obvestilo tožilstvu. "Vendar to veliko prej in s tem trenutkom je bilo konec obveščanja predsednika vlade", je dejal. Naslednjič je predsednik vlade torej dobil informacijo Sove po izvedenih aretacijah.
Vse aktivnosti in razloge zanje je Kadivnik usklajeval direktorjem NPU Muženičem, ki je bil za komunikacijo in za izvedbo aktivnosti postavljen s strani v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava. Prvi sestanek o tem pa je potekal z Lindavom, je dejal. O vseh sestankih in določitvi datuma aretacije, ki je lahko določen šele z izdajo sodne odredbe, pa lahko govori le na zaprtem delu seje, je dodal.
Po oceni Kadivnika mu predsednik vlade zaupa. "Niti si ne bi želel biti direktor Sove, ki nima zaupanja predsednika vlade," je dejal. Za direktorja Sove s polnim mandatom je bil postavljen 2. decembra 2022.
Seja se je nadaljevala na zaprtem delu.
Pritiske zanikal tudi Muženič
Pred preiskovalno komisijo je okoli zgodbe z ruskimi vohuni pred tem pričal tudi Muženič. Ker gre za tajne podatke, je komisija ministrstvo za notranje zadeve zaprosila za odvezo molčečnosti priče. Po besedah predsednika komisije Aleša Rezarja jim je ministrstvo posredovalo sklep Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) o odvezi molčečnosti, a zadeva še vedno nosi oznako tajnosti.
Da bo v zvezi z aretacijo ruskih državljanov navajal podatke z oznako tajnosti "vsaj interno", je povedal tudi Muženič in dodal, da o tem na javnem delu seje ne more govoriti. Na odprtem delu seje pa je med drugim zatrdil, da na njegove odločitve v zadnjih 20 letih ni nikoli vplival ali poskušal vplivati nobena vlada oziroma predstavnik vlade.
Enako je odgovoril na vprašanji, ali je v primeru aretacije domnevnih ruskih vohunov prišlo do kakršnegakoli političnega pritiska ter ali je premier Golob izvajal kakršne koli pritiske glede izvedbe te akcije. "Nikoli nihče od začetka moje kariere ni name kakorkoli vplival, najmanj pa politično," je poudaril.
O Lindavu in Bobnarjevi
Podoben odgovor je podal v zvezi z informacijami, da naj bi Golob želel sestanek s tedanjim v. d. generalnega direktorja policije Boštjanom Lindavom, da bi prišlo do kadrovskih sprememb v policiji. "Jaz sem samo direktor Nacionalnega preiskovalnega urada, kaj se dogaja naprej, ne vem in ne morem vedeti, nisem pristojen za kaj takega," je dejal. Tudi na vprašanje, ali je kdo želel vplivati na zaposlovanje ali odpuščanja v NPU, je odgovoril nikalno.
Je pa ob tem opozoril, da je NPU del policije in ni tako samostojen in neodvisen, kot ljudje mislijo. "Recimo direktor NPU ne more samostojno nabaviti papirnatih robčkov za sodelavce, ker mu mora to najprej odobriti direktor uprave kriminalistične policije," je ponazoril in dodal, da to velja tudi za kadrovske odločitve. Hkrati pa je poudaril, da vsi na NPU izpolnjujejo zakonske pogoje za zasedbo delovnih mest ter delajo strokovno, zakonito in pošteno.
Na vprašanje, kakšen je bil odnos Lindava in nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar do njega in NPU, je odgovoril, da "nekega posebnega odnosa ni bilo". Ni pa si bil povsem na jasnem glede odnosa Lindava do NPU, saj je imel Muženič včasih občutek, da ga podpira, drugič pa da ga želi ukiniti. Predsednika preiskovalne komisije je tudi zanimalo, ali je Bobnar izpolnila pričakovanja o večji avtonomiji NPU. Muženič je pojasnil, da so tudi sami pripravili predlog zakonskih sprememb, ki bi uradu zagotavljale malce večjo samostojnost, a se zadeva "ni premaknila z mrtve točke".
