Novice Svet24

Slovenija je lani na področju turističnega obiska postavljala rekorde: našteli smo 6,2 milijona prihodov turistov, kar je za tri Slovenije ljudi, in 16 milijonov nočitev. Glede na leto 2022 se je število prihodov povečalo za 5,5 odstotka, število prenočitev za 3,5 odstotka. Trendi na Ptuju so nekoliko drugačni. Po podatkih Statističnega urada RS je ptujski turizem lani ustvaril blizu 150 tisoč nočitev, kar je pet tisoč manj kot leto prej. Število prihodov je bilo sicer višje kot leta 2022, kar pomeni, da je bilo več enodnevnih gostov. Prihodi gostov so zrasli za devet odstotkov, nočitve so za dobre tri odstotke padle.

Č.G.

V Javnem zavodu za mladino, šport in turizem Ptuj ter vodstvu mestne občine (MO) so pojasnili, da generiranje nočitev ni edino merilo uspešnosti turizma. Poudarili so, da so se cene nočitev v zadnjih treh letih občutno dvignile. »S tem se dviga dodana vrednost, kjer imajo na drugi strani ponudniki konec leta večje prihodke od poslovanja. Na cenovne politike ne zavod ne MO nimata vpliva,« so sporočili iz ptujske Mestne hiše. Dodali so, da je pomembno, da so prihodi in nočitve turistov vse od leta 2020 naprej, ko je vladal koronavirus, stabilni. »Izjemnega pomena je, da se ponovno vračajo tuji gostje, v podobnem razmerju, kot je to bilo leta 2019. Podaljšala se je povprečna doba bivanja. Kot v večini turističnih destinacij v Sloveniji je na Ptuju najvišji turistični obisk v poletnem času. Lanski julij je bil rekorden, celoletna obiskanost ptujskega gradu je bila boljša kot leta 2019,« so povedali v zavodu in na MO Ptuj. Dodali so, da za promocijo Ptuja in destinacije izvajajo številne promocijske aktivnosti: medijske objave, sodelujejo na delavnicah in sejmih doma ter v tujini, tudi v okviru in s pomočjo Slovenske turistične organizacije (STO). »Naša komunikacija je zelo jasna: Ptuj je zgodovinsko mesto z bogato kulturno dediščino in vinorodno tradicijo ter ustvarjalnim kulturnim utripom. Vemo, kakšen tip turistov si želimo, in te tudi nagovarjamo. Bo pa v prihodnje zagotovo treba turizmu nameniti dodatna sredstva za promocijo, saj vse več mest in destinacij prepoznava prednosti turizma ter vanj vlaga. Brez nenehne prisotnosti na trgu te konkurenca zlahka dohiti.«

Nerealno zastavljena turistična strategija

Po mnenju poznavalcev turistične panoge in laične javnosti je dvomljivo zastavljena tudi strategija razvoja turizma za prihodnja leta, predvsem v delu, ki predvideva za sto milijonov evrov investicijskih vlaganj. Zavod in občino smo vprašali, ali so cilji iz strategije dosegljivi. Če da ali ne – in zakaj. Jasnega odgovora nismo dobili, so pa povedali, da bo kmalu zaživela skupina za monitoring, ki bo bdela nad izvajanjem v strategiji zapisanih ciljev. »Znotraj skupine se bodo, glede na finančno stanje občine in na gospodarskih trgih, oblikovale prioritete, ki se bodo zasledovale. Skupina bo enkrat letno poročala mestnemu svetu in tako se bo sproti spremljalo doseganje kazalnikov.«

Č.G.

Občina potrebuje tri mesece, da popravi cestne luknje

Družina Krapša-Gutschi se z gostiteljsko dejavnostjo na Ptuju ukvarja 30 let. »Začeli so moji starši, od katerih sem nato prevzela dejavnost,« je povedala Metka Gutschi. V ponudbi imajo 11 sob in dva apartmaja, ponujajo nočitve ali nočitve z zajtrkom. Trideset let v dejavnosti pomeni ogromno prakse in izkušenj. Gutschijeva pravi, da je delež turizma na Ptuju med gospodarskimi dejavnostmi po eni strani res majhen, po drugi pa niti ne. »Če pogledamo z vidika, da turist na Ptuju troši, je to za lokalno gospodarstvo dodatni prihodek. Nekdo bo obiskal galerije, drugi bo šel na koncert, tretji jest, četrti kolesarit … Marsikatera dejavnost ima posredno od turizma korist, tudi naši neposredni dobavitelji. Ekonomski učinek ni vezan zgolj na nočitve oziroma bivanje turista pri izbranem ponudniku, ampak je širši, saj turisti v okolju trošijo, prav tako trošimo mi, ki smo ponudniki – z nabavo surovin, materiala, opreme, najemanjem storitev …«

Č.G.

Gutschijeva pri podpori turizmu pogreša večji »angažma« lokalne skupnosti. Vsaj infrastrukturo bi lahko bolje uredili, je prepričana. Na krpanje lukenj na občinski makadamski cesti, ki vodi do njihovih prenočišč, so čakali tri mesece, medtem so minili božično-novoletni prazniki in pust. Gostom luknjava cesta, razumljivo, ni bila všeč, kar so komentirali tudi na Bookingu.

Propagirajo zeleno, a papirnate slamice in lončki so premalo

Druga težava je optično omrežje. »V hiši in po griču navzdol do Vičave imamo optiko, a kaj, če ni omrežja, na katero bi se lahko priključili,« je opozorila lastnica Panorame B&B (prenočišča in zajtrki), ki meni, da bi bilo treba več narediti tudi na področju zelenega razvoja. MO Ptuj je nosilka bronastega znaka Slovenija Green. Po oceni sogovornice bi lahko prišla najmanj do srebrnega. »Če bi se določene strukture za to potrudile. Ampak če se temu ne posvečaš in ti to ni pomembno, potem iz tega ni nič. Mi smo se 10 let trudili, da smo pridobili ekološki znak v evropskem merilu – eko marjetico. Ni to tako preprosto. Zame so papirnate slamice in lončki premalo. To ne pomeni, da smo fanatiki, ampak če gremo po poti trajnostnega razvoja, se je temu treba prilagoditi. Zeleni koordinator, to funkcijo ima direktorica javnega zavoda Tanja Srečkovič Bolšec, ne spada na zavod, ampak na gospodarski oddelek na občini. Sprašujem se tudi, kako učinkovito bo deloval novoustanovljeni veliki javni zavod. In še: zakaj pišemo strategije razvoja turizma, če se jih ne držimo. Morda izvedemo 10 odstotkov zapisanega, ostalo vsebino pa samo prekopiramo v naslednjo strategijo.«

Turistični zavod kot agencija za organizacijo prireditev?!

Po mnenju Gutschijeve je osrednja naloga zavoda za turizem oziroma zdaj novoustanovljenega velikega skupnega zavoda vse kaj drugega kot organizacija prireditev. »So kot agencija za organizacijo prireditev, s turizmom in izletništvom se ukvarjajo v manjšem deležu. Prireditve bi morali reklamirati, ne pa neposredno izvajati. Zdi pa se mi zelo pozitiven napovednik prireditev za konce tednov, ki bi ga morali še v večji meri reklamirati.«

Metka Gutschi je še poudarila, da se ji postavijo lasje pokonci, ko se govori o butičnem turizmu na Ptuju. »Jasno je, da moraš najprej preživeti! Ptuj je skozi tisočletja tranzitno mesto. Je v križišču in je tipična tranzitna pot. Včasih je šel skozi Ptuj jantar, danes gredo turisti. Če nam jih uspe zadržati za dve noči, je to že super. Ali pa če pridejo naslednje leto spet, da jih navdušimo, da bi si ogledali grad, obiskali prireditve, terme ...«

Č.G.