Ministrstvo za delo je za minuli petek, potem ko se je 20. februarja izteklo trimesečno poskusno obdobje za izvajanje novele zakona o evidencah, sklicalo usklajevalni sestanek socialnih partnerjev. Delodajalci so na srečanju vztrajali, da naj novembra uveljavljene spremembe veljajo le za kršitelje, sindikati pa so sestanek kmalu protestno zapustili.
Vsak na svojem polu
Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič je danes na novinarski konferenci v Ljubljani spomnila, da je bil namen vladne novele zakona vzpostavitev učinkovitega nadzora na področju 40-urnega delovnika, odmorov in počitkov in drugih pravic, ki jih delavcem sicer zagotavlja zakon o delovnih razmerjih. Inšpektorat RS za delo je namreč več let opozarjal, da brez ustreznih evidenc nadzor ni mogoč in da kršiteljev posledično ni mogoče kaznovati.
Kot je ponovila Jerkič, je bila novela usklajena na ravni Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), današnje dogajanje pa po njenem potrjuje, da je "denar res sveta vladar". Obetajo se namreč spremembe po meri delodajalcev, ki so julija 2022 izstopili iz ESS, "lobiranje pa jim gre bistveno bolje kot pogajanja", je ocenila.
Sindikalna stran ima občutek, da so delodajalci ves čas v prednosti, da si v ločenih pogovorih z vlado v naprej zagotavljajo obljube in zaveze, ji je pritrdil predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj.
Po njegovih besedah je bilo tako tudi na petkovem sestanku socialnih partnerjev o spremembah zakona o evidentiranju delovnega časa. Ne le, da je bil na strani delodajalcev državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Dejan Židan, naklonjen ji je bil tudi minister za delo Luka Mesec. "Za nas je to absolutno nesprejemljivo. Nismo si uspeli zagotoviti enakega položaja, zato smo zapustili pogajanja," je popisal.
Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je izpostavil, da je ministrstvo za delo pripravilo več predlogov rešitev, ki jih sindikati niso videli, prav tako ne vedo, kaj o njih menijo na inšpektoratu, ki da je ključen deležnik pri spreminjanju zakonodaje o evidentiranju delovnega časa. "To je primer, kako se ne vodi socialnega dialoga," je bil kritičen.
Sindikati pričakujejo, da se spremembe uskladi na ravni vseh socialnih partnerjev, četudi bi to terjalo več napora in časa. "ESS ne deluje, ne sme pa biti to izgovor, da se socialnih partnerjev ne obravnava enakopravno, da se ne išče konsenza," je ocenil in izrazil prepričanje, da je soglasje mogoče najti.
Delodajalci so z močno aktivnostjo dosegli vzpostavitev občutka, da je zakon odveč, praksa na terenu pa kaže, da mu ne zaposleni ne delodajalci na "tretji ali četrti ravni" ne nasprotujejo, je nadaljeval podpredsednik Zveze delavskih sindikatov Slovenije Solidarnost Albert Pavlič. Zakon bi bilo treba ne le ohraniti, temveč ga še nadgraditi v korist delavcev, ga je dopolnil predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf.
Na mizi več predlogov
Minister Mesec je sicer v petek zvečer na POP TV povedal, da razmišljajo o več možnih spremembah zakona, med drugim bi ne le evidentiranje odmora za malico, temveč tudi evidentiranje časa prihoda in odhoda z dela lahko v prihodnje obveljalo le za kršitelje zakonodaje.
To je za sindikalno stran nesprejemljivo, saj da je vpisovanje prihoda in odhoda z dela ključno, da se ugotovi kršitve. Če kršitev ne moreš ugotoviti, ne moreš ugotoviti kršiteljev, so bili danes ostri predstavniki delojemalcev. Tovrstna sprememba bi tako pomenila povratek nazaj v čas pred sprejetje zadnje novele, se bojijo.
Sindikati žugajo s tožbo
Če bodo sprejete neusklajene spremembe zakona, sindikati žugajo s tožbo na Sodišču EU. To je namreč v preteklosti že odločilo, da mora biti beleženje podatkov o delu urejeno na način, da so evidence jasne. Ena od možnosti je tudi, da bi inšpektorat za delo zasuli s kršitvami, je možne nadaljnje korake v imenu sindikalnih central danes povzela Jerkič.
