Predlog zakona sta pripravila poslanec Levice Matej Tašner Vatovec in poslanka Svobode Sandra Gazinkovski. Slednja sta se spomnila, da Slovenija ni uresničila tistega, kar je obljubila pred 30 leti, ko je zapustila nekdanjo Socialistično federativno republiko Jugoslavijo (SFRJ) . Tako sta ob predstavitvi zakona predlagatelja poudarila, da so slovenski politiki obljubili poseben status narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ.
Na videz nič novega
Zakonu se obeta podpora, saj po poročanju STA za njim stoji celotna koalicija. So pa v koaliciji predlagali črtanje njihovega na odboru sprejetega dopolnila o učenju maternega jezika in kulture v šolah.
Poudarila sta, da gre za ureditev izključno kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ, in ne kolektivnih pravic. Predlog zakona vpeljuje dve ključni rešitvi. Prva se dotika uresničevanje kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji. Financiranje oziroma sofinanciranje kulturnih projektov in programov pripadnikov teh skupnosti prek javnih pozivov oziroma javnih razpisov se bo preneslo z javnega sklada za kulturne dejavnosti na ministrstvo za kulturo. Druga rešitev predvideva, da Svet Vlade Republike Slovenije za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ dobi status stalnega vladnega posvetovalnega telesa. Novo vladno posvetovalno telo bo tako nastalo s preoblikovanjem sedanjega sveta po vzporednici ustanovitve dveh drugih posvetovalnih teles vlade, to je sveta za Slovence po svetu in sveta za Slovence v zamejstvu. Kot je ob začetku seje državnega zbora izjavil Matej Tašner Vatovec, gre le za »kodifikacijo tega, kar že obstaja«.
Jeziki SFRJ v naših šolah
A izjava ne drži popolnoma. Poleg naštetega so v predlogu zakona določila, ki ministrstvu za vzgojo in izobraževanje nalagajo, da mora otrokom pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ omogočiti osnovno in srednješolsko brezplačno učenje maternega jezika in kulture v okviru fakultativnega ali dopolnilnega pouka ali interesne dejavnosti razširjenega programa šol. Določba je v opoziciji povzročila obilico negodovanja. Aleksander Reberšek iz NSi je tako, ko je poskušal poslanske kolege in kolegice prepričati, da bi zakon umaknili z dnevnega reda, izjavil: »Tujci, ki pridejo živet k nam, bi se morali naučiti slovenskega jezika in to bi moral biti pogoj v tem hramu demokracije, o tem ne bi smeli niti razpravljati. Tujci bi morali sprejeti našo kulturo in tudi naše običaje. Ali pa ste mogoče mislili, da se bomo mi prilagodili tujcem, ki pridejo živet k nam, da se bodo prilagodili učitelji, vzgojitelji, zaposleni na upravnih enotah in se učili albansko in srbsko, da se bodo sporazumevali s tujci?«
Alenka Jeraj iz SDS, ki je predlagala umik zakona, je opozorila tudi na dejstvo, da o novih nalogah, ki jih zakon nalaga ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, na tem ministrstvu ne vedo nič: »Povprašali smo tudi ministrstvo za šolstvo, ki seveda o tem ni vedelo nič, in zadevo bi morali uveljaviti že v roku enega leta, torej že do letošnjega septembra. Jasno je nakazano, da se želi mnogo več od tega, kar zdaj pripadnikom teh narodnih skupnosti Slovenija že omogoča in izdatno financira.«
Pot do referenduma
Nova Slovenija je tako že pred dnevi napovedala, da bo, če njihova dopolnila zakona ne bodo sprejeta, sprožila postopek za posvetovalni referendum. Njihova dopolnila sicer v resnici niso nič drugega kot brisanje zakona, saj predlagajo, da se črta vseh devet členov zakonskega predloga. Podlago za to so našli v mnenju zakonodajnopravne službe državnega zbora, ki je zapisala, da določila zakona verjetno niso v skladu z ustavo. »Urejanje varstva narodnih in etničnih skupnosti ter uresničevanja njihovih pravic na kolektivni ravni ima naravo ustavne materije. Ustava namreč določa posebne pravice avtohtonih italijanske in madžarske narodne skupnosti (64. člen) in napotuje na zakonsko ureditev položaja in posebnih pravic romske skupnosti (65. člen). Ustava v splošnih določbah (5. člen) poudarja pomen varstva in zagotavljanja pravic narodnih skupnosti, vendar posebnega varstva in pravic drugih narodnih skupnosti oziroma narodov na kolektivni ravni ne ureja. Vsakomur, torej tudi pripadnikom narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ v RS, pa na individualni ravni zagotavlja enakost pred zakonom (14. člen), pravico do izražanja narodne pripadnosti (61. člen) ter pravico do uporabe svojega jezika in pisave (62. člen),« se glasi obrazložitev strokovne službe državnega zbora.
Šole bodo spodbujale učenje jezikov nekdanje SFRJ
A predlagateljev zakona to mnenje ni omajalo v njihovi odločenosti, so pa, da bi umirili strasti, sami vložili amandma, ki bo omilil sporni 5.a člen, ki ministrstvu za šolo nalaga, da mora otrokom pripadnikov narodnosti nekdanje SFRJ omogočiti učenje maternega jezika. Če bo amandma koalicije sprejet, bo tako v zakonu pisalo, da mora ministrstvo, pristojno za vzgojo in izobraževanje, spodbujati učenje maternega jezika in kulture za otroke pripadnikov narodov nekdanje SFRJ, spodbujati sodelovanje javnih in zasebnih šol pri učenju njihovega maternega jezika in kulture ter ozaveščati o možnostih za učenje maternega jezika in kulture za otroke pripadnikov narodov nekdanje SFRJ.
