(Pre)drage počitnice

Poleti glavnina Slovencev spet na Hrvaško, a za več denarja kot lani

Polona Krušec
1. 3. 2024, 06.12
Posodobljeno: 1. 3. 2024, 07.11
Deli članek:

Med Slovenci Hrvaška ostaja najbolj priljubljena poletna turistična destinacija. Čeprav se je šele iztekel februar, je večina dopust na Hrvaškem že rezervirala. Kot kaže, pa ne po istih cenah kot lani.

Profimedia
Glavni naval Slovencev na Hrvaško se začne med prvomajskimi počitnicami.

Po koroni vsako leto slovenskega turista preseneti novo zvišanje cen v hrvaškem turizmu. Do najbolj izrazite podražitve je prišlo v letih 2022 in 2023, ko so se v primerjavi s predkoronskimi časi cene hotelov, apartmajev in nastanitev v kampih – po informacijah uradnih turističnih statistik – zvišale za od osem do dvanajst odstotkov, po izkušnjah uporabnikov ene od Facebook skupin za slovenske dopustnike na Hrvaškem pa celo od 30 do 50 odstotkov. »Leta 2019 smo v Privlaki pri Zadru za manjši enosobni apartma z veliko teraso tik ob morju plačali 90 evrov na noč, leta 2022 je lastnica apartmaja ceno zvišala na 120 evrov na noč, lani pa na 140 evrov, a kljub temu nastanitev razprodala za celo poletje,« je napisala članica omenjene skupine.

Spet drugi Slovenec priča o zvišanju cene apartmaja za štiri osebe v Umagu (v apartmajski hiši) z 80 evrov (leta 2019) na 120 evrov (lani) na noč. Tudi drugi, ki so letovali v zasebnih nastanitvah in so zanje pred korono plačevali od 70 do 100 evrov na noč, so morali po novem (leta 2022 in 2023) za isti apartma odšteti od 20 do 30 evrov več. To je pri sedmih nočitvah lahko tudi 200 evrov več, kar je ogromna razlika.

Kaj lahko pričakujemo letos?

Jože Režonja iz agencije Relax je povedal, da so se cene letos znova zvišale. Po njegovih besedah v povprečju za okoli za osem odstotkov glede na prejšnjo sezono, a kljub temu povpraševanja po oddihu na Hrvaškem ni manj. Slovence, je dodal, še vedno najbolj zanimajo naslednji kraji: v Istri Umag, Novigrad, Poreč, Rovinj in Rabac, v Kvarnerju Krk, Cres, Lošinj in Crikvenica, v Dalmaciji pa Zadar, Pag, Biograd na moru, Vodice, Trogir, Brač, Hvar, Vis, Korčula, Pelješac, Makarska in Dubrovnik.

Največ Relaxovih gostov bo bivalo v hotelskih namestitvah (okoli 70 odstotkov), preostalo pa so apartmajske nastanitve (20 odstotkov) in kampi (10 odstotkov), je povzel sogovornik. Omenil je še značilnost, ki jo zaznava pri Slovencih, in sicer, da so vse bolj nagnjeni k »first minute« oziroma zgodnjim rezervacijam, verjetno zato, ker običajno vključujejo velike popuste. »Popusti za zgodnje prijave so od 30 do 40 odstotkov,« je povedal. Dejal je še, da bo letos z Relaxom na hrvaški obali počitnikovalo okoli sto tisoč Slovencev.

Profimedia
Od januarja do decembra 2023 so na Hrvaškem našteli skupno 20,5 milijona domačih in tujih turistov.

Ne samo morje, tudi notranjost

Hrvaška turistična skupnost, ki se ukvarja s promocijo hrvaškega turizma v Sloveniji, pa pravi, da pri zasebnih nastanitvah posebnih sprememb pri cenah niso zaznali. Pričakujejo, da bodo enake kot prejšnja leta. Poudarijo, da je v vsakem primeru cenovna politika individualna in povezana s povpraševanjem na trgu ter predsezonskimi in sezonskimi gibanji. Razkrijejo zanimivost, da se Slovenci na Hrvaškem ne odločajo več samo za uživanje na obalnih predelih, ampak na splošno »v zadnjem času opažamo večje zanimanje slovenskih gostov za območje kontinentalne (celotne) in notranje Hrvaške«.

Kaj je najzanimivejše?

Po navedbah skupnosti so med Slovenci zelo priljubljene zasebne oblike nastanitev, sledijo kampi, na tretjem mestu po priljubljenosti pa so hotelske namestitve. Posebej »in« je pri slovenskih turistih navtični turizem. 

Hrvaška turistična skupnost za konec izpostavi, da je zavezana izboljšanju kakovosti turističnih storitev. »V tem smislu se posveča svojim gostom, ne glede na vrsto namestitve, vendar z jasnim ciljem predstavitve celotne ponudbe lokalnih destinacij in zagotavljanja celovitega doživetja. V duhu sprememb trendov si vsi gostje želijo popolnoma raziskati destinacijo. Tudi gostje, še posebej Slovenci, so zelo aktivni in z veseljem izkoristijo ponudbo aktivnega turizma, lokalne in avtohtone kulinarične ponudbe, naravnih in kulturno-zgodovinskih znamenitosti.«