Afera sodna stavba, zaradi katere je v torek odstopil glavni tajnik SD Klemen Žibert, bo očitno zatresla tudi Hranilnico Lon, eno od dveh najmanjših domačih bančnih ustanov. Ta je, kot je znano, Žibertovemu očetu spomladi 2022 odobrila milijonski kredit za nakup luksuznega stanovanja v elitni ljubljanski soseski Schellenburg. Pri portalu necenzurirano.si razkrivajo, da se je kmalu zatem zaradi spornega odobravanja posojil znašla pod lupo Banke Slovenije.
Njeni inšpektorji so namreč ugotovili, da je Hranilnica Lon prevzemala prevelika kreditna tveganja. S tem je kršila zakon o bančništvu. Po pregledu, ki so ga opravili jeseni 2022, torej nekaj mesecev po odobritvi posojila Žibertovemu očetu, so posebej opozorili tudi na nepravilnosti pri kreditiranju fizičnih oseb. Njihovo kreditno sposobnost so v Lonu presojali v nasprotju z opredeljenimi merili. Posojila so odobravali brez lastne finančne udeležbe kreditojemalcev, njihovo črpanje pa omogočali še pred ureditvijo zavarovanj. Vse to je razvidno iz dokumentov, objavljenih na spletni strani Banke Slovenije. Ali so inšpektorji med 42 pregledanimi krediti pod drobnogled posebej vzeli tudi 1,32 milijona evrov vredno posojilo, ki ga je Hranilnica Lon junija 2022 odobrila takrat 60-letnemu očetu Klemna Žiberta, uradno ni mogoče izvedeti. »Po zaključku postopkov izrečene nadzorniške ukrepe objavljamo na spletni strani,« so nam pojasnili v Banki Sloveniji, ki jo vodi Boštjan Vasle.
Toda v vsakem primeru je imel Žibertov oče očitno zelo veliko srečo pri izbiri banke. Iz dokumentov Banke Slovenije namreč izhaja, da je Hranilnica Lon takrat serijsko odobravala kredite mimo predpisanih pogojev.
Pregledali 42 kreditov, spornih kar 33
Inšpektorji Banke Slovenije so tako v Hranilnici Lon, ki jo vodi Imre Balogh, pregledali 42 kreditnih map. Kar pri 33 so ugotovili, da odstopajo od predpisanih pogojev. V povprečju so torej v Lonu po pravilih odobrili le vsak peti pregledani kredit. Pri tem bi morali v hranilnici vsa odstopanja od pogojev kreditiranja dokumentirati, utemeljiti in voditi v evidenci, a tudi tega niso počeli. Inšpektorji so pri kreditih ugotovili številne kršitve. V Lonu so tako odobravali tako imenovane »revolving« kredite tudi takrat, ko jih v tej obiki ne bi smeli. Glede na lastne finančne zmožnosti so strankam posojali zelo visoke zneske denarja. Kredit za financiranje investicij pa so jim odobrili tudi v primerih, ko vsi pogoji za njihovo uspešno izvedbo niso bili izpolnjeni.
Inšpektorji so kršitve našli tudi pri fizičnih osebah. Njihovo kreditno sposobnost so v Lonu presojali v nasprotju z opredeljenimi merili. O kreditih so v Lonu odločale osebe, ki »ne izkazujejo ustrezne ravni izkušenj in znanj s področja bonitetnih sistemov in metodologij oblikovanja slabitev«. Tudi vrednost premoženja so ocenjevale osebe, ki za to nimajo ne izkušenj in znanj, hkrati pa so vključene v proces odobravanja kreditov. Februarja 2023 je zato Banka Slovenije hranilnici izdala odredbo za odpravo kršitev. Za to ji je dala na voljo šest mesecev. Že pred tem, s 1. julijem 2022, je Banka Slovenije s prilagoditvijo makrobonitetnega ukrepa zaostrila kreditiranje fizičnih oseb. V Lonu so kredit Žibertovemu očetu odobrili tik pred tem.
»Pri vsaki odločitvi smo neodvisni in samostojni«
Kot smo že poročali, je Žibertov oče solastnik lokala v ljubljanskem BTC, s katerim je leta 2022 ustvaril dobrih sedem tisoč evrov dobička. Približno toliko znaša po naših izračunih mesečni obrok posojila, ki ga je najel za nakup stanovanja v Schellenburgu. Ima tudi status samostojnega podjetnika, a v letu dni pred odobritvijo kredita ni imel več kot 50 tisoč evrov prihodkov.
Na Hranilnico Lon smo zato naslovili več vprašanj. Zanimalo nas je:
1. Ali obstaja zgornja meja vrednosti stanovanjskega posojila, ki ga lahko dobi komitent? Če, kolikšna je?
2. Kakšni so pogoji za pridobitev stanovanjskega posojila?
3. O kolikšni višini izpostavljenosti do komitenta odloča nadzorni svet?
4. Do kolikšnega največjega leta starosti lahko banka odobri fizični osebi 20-letno stanovanjsko posojilo?
5. Kolikšen največji mesečni obrok lahko odplačuje komitent, ki mesečno ustvari 4.000 evrov bruto prihodkov?
»Lon je pri vsaki poslovni odločitvi povsem neodvisen in samostojen. Na vsako povpraševanje se odzivamo z iskanjem rešitve, ki je skladna z veljavnimi pravili. Pogoje kreditiranja prilagajamo razmeram na trgu z namenom ohranja konkurenčnosti, s poudarkom na ustrezni boniteti kreditojemalcev, denarnih tokovih in zavarovanju naložbe. Zaradi zaupnosti podatkov Lon skladno z določbami veljavnega zakona o bančništvu konkretnega posla ne more komentirati,« so nam odgovorili v Lonu.
Palček med bankami
Hranilnica Lon je imela sicer konec leta 2022 za okrog 316 milijonov evrov bilančne vsote. Od tega je bilo za 176 milijonov evrov kreditov gospodinjstvom in podjetjem. Za primerjavo: največja NLB je imela takrat za več kot šest milijard evrov danih kreditov. Glavni poudarek je na gospodinjstvih. Krediti prebivalstvu oziroma fizičnim osebam so se v letu 2022 povečali za 16 odstotkov na nekaj manj kot 111 milijonov evrov. »K rasti kreditnega portfelja so prispevali predvsem stanovanjski krediti, kjer so ugodni pogoji financiranja spodbudili rast povpraševanja na nepremičninskem trgu,« so takrat ugotavljali v Lonu.
Kljub majhnosti je Lon že dalj časa prizorišče bojev med domačimi vplivneži. Tako je leta 2017 v lastništvo vstopil znani igralničar in finančnik Sergej Racman, nekdanji lastnik Koloseja. Skupaj s partnerji je želel prevzeti Lon, a mu je to preprečilo nekdanje vodstvo. To je s pomočjo odvetnika Mira Senice v Lon pripeljalo finančni sklad Kylin, ki naj bi upravljal denar azijskih vlagateljev.
Kdo obvladuje Lon? Zorn in prijatelji
Toda tudi temu se je zalomilo pri pridobivanju dovoljenj, saj Banke Slovenije ni mogel prepričati o ustreznosti izvora sredstev, s katerimi je hotel kupiti Lon. Zato mu je regulator leta 2020 odvzel glasovalne pravice. Večkratni poskusi prodaje večinskega paketa delnic niso bili uspešni. Pat pozicijo so (spet) prekinili kar v Lonu. Konec lanskega leta so povečali kapital, pri tej operaciji pa je sodelovala peščica vnaprej izbranih kupcev. Največ novo izdanih delnic sta vpisala vplivni domači poslovnež Otmar Zorn in gradbeno podjetje GIC Gradnje Ivana Cajzka. Svoj lastniški delež v Lonu sta povečala s 35 na več kot 41 odstotkov. Več delnic niti nista smela vpisati, saj imata po odredbi Banke Slovenije lahko vsak največ po 20 odstotkov delnic.
Zato se je v Lonu pojavil nov veliki delničar. To je finančna družba AG in njena hčerinska družba Eta Kamnik. Obvladuje ju Marko Konič, tranzicijski poslovnež, ki se je kalil v skupini Aktiva privatizacijskega tajkuna Darka Horvata. AG in Eta Kamnik sta kupila 9,8 odstotka delnic, kar je tik pod mejo kvalificiranega deleža, za katerega bi potrebovala dovoljenje Banke Slovenije. Zorn, Cajzek in Konič pa imajo od nedavnega skupaj 51 odstotkov vseh delnic Lona.
