Predsednica republike Nataša Pirc Musar je zapisala: "Jurij Souček je s svojim edinstvenim talentom in človeško toplino neponovljivo zaznamoval slovensko gledališče, televizijo in film. Hvaležni smo mu, ker je bilo naše otroštvo zaradi njega bolj pravljično, česar ne bomo nikoli pozabili. Svojcem izrekam globoko sožalje."
Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič pa je zapisala: "Velika hvala za polepšano otroštvo, polno iskrivih vlog v gledališču, filmu, radiu, predvsem pa vsebine, namenjene otrokom. Sled, ki ste jo zapustili, je globoka, iskrena in predvsem polna neštetih vrlin. Kolikokrat smo kot otroci zaspali ob vašem glasu, ki je rekel: 'Lahko noč, otroci', zdaj lahko rečemo: 'Hvala, dragi Jurij, in lahko noč.'"
Evropski poslanec Milan Brglez je zapisal: "Eden. Edini in večni. Glas otroštva naših otrok. Hvala, gospod Souček. Za vse. Počivajte v miru." Evropski poslanec Matjaž Nemec pa je dodal: "Poklanjam se spominu na gospoda Jurija Součka, vsestranskega umetnika, čigar glas je s posebno žlahtnostjo generacije otrok in mladostnikov vodil na brezmejna pota risanih junakov. Ti še danes živijo v nas, kot bo večno živel spomin na gospoda Součka. Hvala vam, počivajte v miru."
Odzivi na Facebooku.
Zapis o Součku je na svoji spletni strani objavil tudi Festival Borštnikovo srečanje; Souček je leta 1994 za svoje delo prejel tudi Borštnikov prstan.
Igralec, režiser, lutkar in direktor Mini teatra in Judovskega kulturnega centra Ljubljana Robert Waltl pa je na igralčevi Facebook strani zapisal: "Dragi Jurij Souček - hvala ti za vse. Počivaj v miru dragi prijatelj in sopotnik."
Souček je umrl v 95. letu starosti. Ustvaril je približno 150 gledaliških in skoraj 600 radijskih vlog. Nepozabne so njegove sinhronizacije risanih junakov, kot so Palček Smuk, Pipi in Melkijad ter še mnogi drugi. Po diplomi leta 1953 se je zaposlil v ljubljanski Drami, kjer je ostal, z manjšim izletom v svoboden poklic, do leta 1989. Sodeloval je tudi z eksperimentalnimi gledališči ter imel tri svoja gledališča. Součkovi prvi televizijski nastopi segajo v leto 1958, takrat je zaigral v prvih skečih s Franetom Milčinskim - Ježkom. Nastopil je v več filmih, med drugim v klasiki Ne čakaj na maj (1957) Františka Čapa ter v mladinski pravljični seriji Čisto pravi gusar (1987). Igral je tudi v televizijski seriji Waitapu (1990). Risank Souček ni le sinhroniziral, ampak tudi prevajal in režiral. Na ta način je za najmlajše gledalce ustvaril več kot 100 risanih serij. V zadnjem letu je svoje dolgo in ustvarjanja polno življenje popisal v avtobiografiji. Pod naslovom Glej ga, Součka! bo letos izšla pri založbi Beletrina.
