Po skoraj dveh mesecih, odkar so zastali pogovori med sindikati javnega sektorja in vlado, se ti nadaljujejo, na mizi pa imajo tudi prenovo plačnega sistema in odpravo plačnih nesorazmerij, ki bodo segla tudi v usklajevanje osnovnih plač v javnem sektorju v prihodnjem letu.
Zastoj v pogajanjih je takrat nastal, ko je vlada v proračunske dokumente vključila določbo, po kateri se vrednost plačnih razredov v javnem sektorju leta 2024 ne bi uskladila, kar je zmotilo sindikate. Od vlade so zahtevali, da določbo umakne, s tem pa so pogojevali tudi nadaljevanje pogajanj in v primeru sprejetja prepovedi usklajevanja plač v prihodnjem letu zagrozili z zaostrovanjem stavkovnih aktivnosti.
Vsi niso navdušeni nad protestom
Zato so nekateri sindikati napovedovali protestni shod, a vsi nad tem niso navdušeni. V Policijskem sindikatu Slovenije so na primer zapisali, da v tem trenutku še ni razlogov, da bi se pridružili protestu nekaterih sindikatov. »Menimo, da ni razlogov za protestiranje o nečem, kar sploh ni dorečeno in je povsem nejasno. Trenutni predlog novega plačnega zakona je namreč za javne uslužbence v državni upravi slabši od veljavnega, zato ni prav nobenih razlogov, da bi s protestom zahtevali njegov hiter sprejem, s tem pa uveljavitev plačne reforme. Zato sporočamo, da se PSS in sindikati, povezani v KSJS, ki združujemo 80 odstotkov sindikalno organiziranega članstva v celotnem javnem sektorju, ne bomo pridružili navedenim aktivnostim,« so zapisali v PSS.
V konfederaciji sindikatov javnega sektorja se zavedajo problematike, zaradi zelo visoke inflacije, ki je med najvišjimi v EU, ki najbolj vpliva ravno na tiste z najnižjimi dohodki, je za njih ključno, da se nadaljujejo pogajanja o uskladitvi vrednosti plačnih razredov za leto 2024. »Pričakujemo, da se bomo z Vlado RS o uskladitvi plač z inflacijo za leto 2024 dogovorili pred koncem letošnjega leta. Ne moremo namreč privoliti v realno padanje plač javnim uslužbencem, saj bi to še poglobilo kadrovsko stisko, s katero se soočajo ključne dejavnosti javnega sektorja. Naj ob tem spomnimo, da javni sektor ne pozna niti božičnice niti 13. plače, regres za letni dopust pa je bil leta 2023 izplačan v najnižjem mogočem znesku, v višini minimalne plače,« menijo v KSJS.
Kot je že pred začetkom novega kroga pogajanj pojasnil predsednik KSJS Branimir Štrukelj, je zanje ključno, da so ta pogajanja hitra in učinkovita, da bi se dogovorili še v decembru in bi se z novim letom plače že uskladile. Prvotni vladni predlog za odpravo plačnih nesorazmerij iz septembra, ki je težak približno 847 milijonov evrov, je bil za večino sindikatov nesprejemljiv, a so pogledi na to, kako bi se odpravljala plačna nesorazmerja, tudi med sindikati različni.
Nekateri so odločni, da bodo protestirali
Kljub več kot očitnim dvomom nekaterih sindikatov, ali je shod v tem trenutku res potreben, pa bodo v sindikatu nadaljevali protestne aktivnosti. To so v drugi pogajalski skupini, ki jo vodi Jakob Počivavšek, sicer napovedali že pred nadaljevanjem pogajanj. Kot so napovedali, se bodo zbrali danes ob 12. uri na Gregorčičevi ulici pred poslopjem vlade. Poklicni gasilci bodo iz Gasilske brigade Ljubljana krenili že pred tem in najprej svoje zahteve predali ministrstvu za obrambo. Zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu pa bodo proti Trgu Republike odšli izpred ljubljanskega kliničnega centra.
V pogajalski skupini, ki jo vodi Počivavšek, želijo, da bi se čim bolj približali razmerjem, kakršna so bila leta 2018, preden so bili sklenjeni dogovori s posameznimi skupinami javnega sektorja. Zahtevajo tudi dvig plač v javnem sektorju za šest razredov glede na uvrstitve v dogovoru iz leta 2018.
