Dosežki slovenskih osmošolk in osmošolcev na področju državljanske vednosti so po rezultatih mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja (ICCS 2022) v mednarodnem povprečju, je danes pojasnila nacionalna koordinatorka raziskave Eva M. Klemenčič.
Namen raziskave je ugotoviti ravni vednosti in stališča mladih na področju državljanstva in raziskati, na kakšne načine se mladi v različnih državah in njihovih izobraževalnih sistemih pripravljajo na aktivno državljanstvo. Raziskavo v Sloveniji koordinira Pedagoški inštitut.
Raziskavo so izvedli v letih 1999, 2009, 2016 in 2022, Slovenija pa je bila vanjo vključena v vseh štirih ciklih. V raziskavi je sodelovalo 22 držav in dve nemški regiji, ciljna skupina pa so bili učenci osmega razreda, v povprečju stari 14 let. V raziskavo so bili vključeni osmošolci, ki so se v šestem in sedmem razredu dolgo časa izobraževali na daljavo, je na novinarski konferenci povedala Klemenčič.
V Sloveniji so raziskavo izvedli med 11. aprilom in 22. junijem 2022, sodelovalo pa je 177 šol ter 4958 učenk in učencev 8. razredov, vprašalnike pa so izpolnjevali tudi ravnatelji in učitelji vključenih šol.
Raziskava ICCS 2022 je pokazala, da se je državljanska vednost učencev od predhodnega merjenja leta 2016 poslabšala v več državah, znižal pa se je tudi povprečni mednarodni dosežek. Državljanska vednost se je v Sloveniji poslabšala bolj kot v mednarodnem povprečju.
Dosežki učencev iz Slovenije leta 2022 so primerljivi z dosežki njihovih evropskih vrstnikov iz Španije, Latvije, Nizozemske, Francije, Slovaške in Malte. Višje dosežke od učencev v Sloveniji so imeli v evropskem prostoru vrstniki iz Švedske, Poljske, Estonije, Hrvaške, Norveške in Italije. Absolutni dosežek se je v Sloveniji med letoma 2016 in 2022 znižal za 28 točk, s 532 točk na 504 točke, kar je tudi nižje od dosežka leta 2009, ko je bil 516 točk.
Rezultati raziskave kažejo, da so padli dosežki državljanske vednosti, prav tako pa tudi stališča in državljanska angažiranost oziroma pripravljenost za angažiranost v prihodnje. Klemenčič je poudarila pozitivno sporočilo raziskave, in sicer da ima Slovenija v mednarodnem merilu najmanjše razlike v dosežkih državljanske vednosti med šolami.
Ugotovili so, da višjo državljansko vednost izkazujejo dekleta, učenci z višjim socialno-ekonomskim statusom, učenci brez priseljenskega ozadja ter učenci, katerih materni jezik je jezik poučevanja.
Odgovori učencev kažejo na negativen trend pri zaznavanju oddelčne in šolske klime
Med letoma 2016 in 2022 je porasel delež učencev, ki jih je strah vrstniškega nadlegovanja, nižje so ocenili raven medsebojnega spoštovanja učencev na šoli, obenem pa je tudi manj tistih, ki bi se strinjali s trditvijo, da njihove učitelje zanima dobro počutje učencev. Učenci so tudi precej manj zadovoljni z odnosi med učitelji in učenci na šoli.
Raziskava je pokazala tudi padec zaupanja osmošolcev v institucije (vlado, državni zbor, sodišča in tradicionalne medije). Zaupanje je pri osmošolcih v Sloveniji padlo bolj kot v mednarodnem povprečju. V mednarodni primerjavi je razvidno, da učenci v Sloveniji manj kot njihovi vrstniki v mednarodnem prostoru zaupajo vladi in parlamentu, zaupanje v sodišča in tradicionalne medije pa je primerljivo.
Slovenski učenci so bili ob tokratnem merjenju pod mednarodnim povprečjem tudi pri izražanju stališč pozitivnega odnosa do priseljencev, pozitivnega odnosa do varovanja okolja in obenem nadpovprečno kritični do delovanja nacionalnega političnega sistema.
Rezultate je ob predstavitvi komentiral minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda in dejal, da je ta raziskava posebna in zelo dragocena, ker je edina, ki se osredotoča na področje državljanske vednosti in delovanja. "Za nas so mednarodne raziskave izjemno pomemben vir za načrtovanje politik, se nastavljajo neko ogledalo," je dejal.
Minister je povedal, da je padec dosežkov velik. "Nekaj vpliva verjetno lahko pripišemo zaprtju šol v času pred izvajanjem raziskave, vsega pa zagotovo ne. Državljanska vednost in tudi širše, to je odnos mladih do demokratične participacije in družbenih vprašanj, ni zgolj stvar pouka," je opozoril. Ključno vprašanje ob rezultatih raziskave pa je, kako naj mladim omogočijo, da odrastejo v aktivne demokratične državljane.
