DZ je konec marca potrdil novi zakon o čezmejnem izvajanju storitev. Zakon je že v veljavi, z izjemo dela, ki črta določbo v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki zdaj delodajalcem omogoča, da se prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri nekaterih delavcih, napotenih v tujino, plačujejo od bruto plače, ki bi jo prejemali za enako delo v Sloveniji.
Ministrstvo za delo se je za to spremembo odločilo, da bi se država izognila tožbi Evropske komisije zaradi nedovoljene državne pomoči. Avstrija je namreč Slovenijo prijavila zaradi nelojalne konkurence.
Ker bo črtanje omenjene določbe zvišalo stroške delodajalcev oz. znižalo neto prejemke zaposlenih, je bilo na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) dogovorjeno, da bo uveljavljeno s 1. januarjem 2024. Vzpostavljena je bila posebna strokovna skupina, ki jo koordinira ministrstvo za delo, v njej pa sodelujejo tudi predstavniki ministrstev za gospodarstvo in finance. Slednje naj bi v tem prehodnem obdobju preučilo možne rešitve, da bi bile obremenitve za podjetja in delavce enakovredne tistim v konkurenčnih državah.
Delodajalske organizacije Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) k ukrepom pozivajo že več mesecev, a neuspešno.
Ministrstvo: Bojazni neupravičene
Na ministrstvu za finance so v zvezi s tem prestavili več časovnic, prvi rok se je namreč iztekel že spomladi, zdaj pa so za STA pojasnili, da analiza, ki so jo pripravili na podlagi podatkov Finančne uprave RS, ni potrdila bojazni delodajalcev o znatnem vplivu sprememb na konkurenčnost tega dela gospodarstva.
"Rezultati so bili podrobno predstavljeni tudi GZS, na podlagi dogovora z njimi je bila opravljena tudi dodatna analiza ob upoštevanju dodatnih parametrov. Rezultati dodatne analize prvotnih ugotovitev ministrstva za finance niso spremenili," so navedli na ministrstvu in dodali, da zato ne sami ne na ministrstvu za gospodarstvo niso predlagali nobenih ukrepov.
Na GZS in OZS so za STA potrdili, da dialog poteka, pa tudi, da predlogov rešitev ni, čeprav da so bili obljubljeni in čeprav delodajalska stran na ta problem redno opozarja.
"Na zadnjih sestankih smo ugotovili, da trajne rešitve do konca leta praktično ni možno več najti," so povedali v GZS. Delodajalci zato rešitev vidijo samo še v podaljšanju prehodnega obdobja. V obeh zbornicah so menili, da bi se to dalo urediti znotraj zakona o izvrševanju proračuna, a se to ni zgodilo, vlada se je zaradi ostrih kritik gospodarstva odpovedala le rešitvi, s katero je želela ohraniti ugodne prispevke za napotene javne uslužbence, predvsem diplomate.
Vse reprezentativne delodajalske organizacije so sicer ministra za delo Luko Mesca že v začetku oktobra pozvale k spremembi zakona o čezmejnem izvajanju storitev oz. podaljšanju prehodnega obdobja za zvišanje prispevkov za napotene delavce za vsaj leto dni, a brez uspeha. "Odziv je negativen in ministrstvo za delo ni pokazalo razumevanja za podaljšanje," so razkrili v OZS. Da na matičnem resorju ne izvajajo nobenih aktivnosti, so dejali tudi v GZS.
Na ministrstvu za delo dodatnih pojasnil STA še niso posredovali.
Predlog NSi pred poslanci ta teden
So se pa aktivirali poslanci NSi, ki so v postopek v DZ vložili svoj predlog novele zakona, ki prehodno obdobje podaljšuje za leto dni. Cilj predloga, ki ga bo pristojni odbor obravnaval v četrtek, je "preprečiti, da bi storitvenoizvozni del gospodarstva postal nekonkurenčen in hkrati zagotoviti dodatni čas socialnim partnerjem, da oblikujejo rešitev, ki bo sprejemljiva za vse".
V NSi so izračunali, da se bodo neto izplačila delavcev, če bo črtanje določbe v pokojninskem zakonu izvedeno, v primeru enake bruto plače znižala za med 13 do 14 odstotkov, strošek plač za delodajalca pa povečal za okoli deset odstotkov. V primeru, da bi delavec ohranil neto plačo, pa bi se strošek plač za delodajalca povečal za okoli 30 odstotkov, so opozorili.
Delodajalske organizacije so se s pozivom k podaljšanju roka za iskanje rešitev obrnile na vse poslanske skupine, a odgovora, tako v GZS, še ni. Kaj torej sledi, če spremembe s 1. januarjem vendarle stopijo v veljavo?
"Podjetja se na nov sistem že prilagajajo - zaznati je odpiranje podružnic na Hrvaškem, v Avstriji in Nemčiji," so odgovorili v GZS. "Če se ne bo nič spremenilo, bodo podjetja nekonkurenčna, selila se bodo v bolj ugodne sosednje države in na slabšem bomo vsi. Tako podjetja kot njihovi zaposleni, ki bodo namesto iz Slovenije napoteni na čezmejno opravljanje storitev iz Hrvaške ali katere druge bolj konkurenčne države. Posledično bo tudi manj prilivov v javno blagajno," pa so sklenili v OZS.
Glavnina čezmejnih storitev se sicer opravi v panogah gradbeništva, tehničnih in transportnih storitev. V letu 2022 so izvozniki teh storitev k slovenskemu BDP prispevali 9,5-odstotni delež.
