Svet UKC Ljubljana je na ponedeljkovi tretji redni seji obravnaval tudi stanje čakalnih vrst, izvajanje investicij in letni načrt dela Službe za notranjo revizijo UKC Ljubljana v letu 2024, a je bila najpomembnejša zadeva na mizi poslovanje zavoda, ki je od januarja do septembra letos zabeležil 32,2 milijonov evrov izgube. V enakem obdobju lani je bil presežek odhodkov nad prihodki brez poračunov Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) in revalorizacije 39 milijonov evrov, so danes sporočili iz UKC Ljubljana.
Kapacitete
Iz analize poslovanja izhaja, da obstoječi način obračunavanja zdravstvenih storitev ne omogoča uravnoteženega poslovanja terciarne ustanove, ki se sooča z visoko obremenitvijo zdravljenja urgentnih primerov, ki na največjih dveh klinikah, to sta interna in kirurška, zasedejo okrog 38 odstotkov posteljnih kapacitet, so sporočili.
Hkrati je UKC Ljubljana kot terciarna ustanova z istimi zmogljivostmi odgovorna za izvajanje celotne transplantacijske dejavnosti ter oskrbo najtežjih terciarnih storitev v slovenskem prostoru. Poslovanje ustanove dodatno otežuje zaprtje ene osmine bolnišnice zaradi prenove, kar pomeni 120 postelj manj.
Problem dodatne zasedenosti posteljnih kapacitet predstavljajo pacienti, ki jih ni mogoče odpustiti iz bolnišnice v domačo oskrbo ali v specializirane javne zavode oz. negovalne bolnišnice. To je izrazito predvsem na nevrokirurških in nevroloških oddelkih. V obdobju od januarja do avgusta 2023 je v UKC Ljubljana ležalo 253 pacientov z daljšo ležalno dobo od 60 dni, najdaljša je 832 dni, so zapisali.
Najtežji bolniki
Ugotavljajo, da težavnost pacientov v UKC Ljubljana v primerjavi z ostalimi izvajalci ni izražena v razliki povprečne uteži. Kazalniki, statistični ter empirični podatki UKC Ljubljana potrjujejo, da obravnavajo bolnike z najvišjo stopnjo težavnosti v državi. "V primerjavi z enakim obdobjem lani smo opravili več storitev, zabeležili pa padec povprečne uteži iz 1,86 na 1,83. To pomeni, da za več opravljenega dela dobimo manj denarja," so zapisali.
Sprejeli ukrepe
S ciljem optimizacije poslovanja in nabavnih procesov so v UKC Ljubljana v letošnjem letu sprejeli ukrepe na področju obvladovanja stroškov, procesni organiziranosti, kontrolnem okolju in optimizaciji poslovanja na prihodkovni strani. Med najpomembnejšimi ukrepi so izpostavili zunanjo celostno forenzično revizijo poslovanja z dobavitelji, po kateri je bil oblikovan obsežen akcijski načrt za izboljšave na področju javnega naročanja, na podlagi katerega so letos prihranili 12,3 milijona evrov. Ponovno so vzpostavili službo notranje revizije, organizacijsko enoto strateškega kontrolinga, pričeli so s strateškimi premiki na področju IT-ja in upravljanja podatkovnih baz, prav tako so uspeli zmanjšati odliv negovalnega kadra, so navedli.
Storilnost višja
Strokovni svet UKC Ljubljana je podprl prizadevanja vodstva zavoda za sistemsko ureditev dolgoročnega uravnoteženega poslovanja ter ustvarjanja pogojev za nadaljnji razvoj zdravstvene stroke v Sloveniji.
Analiza izbranih čakalnih vrst je pokazala, da pomemben delež čakajočih bolnikov na obravnave v UKC Ljubljana prihaja iz drugih slovenskih regij (29 - 74 odstotkov). Prav tako na čakalne vrste vplivajo urgentne obravnave, so opozorili.
V UKC Ljubljana pa ugotavljajo, da kljub težavam s financiranjem ustvarjajo zdravje in ostajajo središče znanj medicinske stroke. "Ugotavljamo, da se tudi v primeru, da bi UKC Ljubljana realiziral celoten program, dogovorjen z ZZZS, primanjkljaj ne bi znižal, saj se z izvajanjem podplačanih storitev zdravljenja najtežjih bolnikov presežek odhodkov povečuje in ne zmanjšuje," so zapisali. Kljub negativnemu poslovanju je storilnost višja kot v primerljivem obdobju lani, ugotavljajo, saj jim je ZZZS za leto 2023 povečal plan za 7 odstotkov ob istočasnem zaprtju ene osmine bolnišnice. "UKC Ljubljana za planom zaostaja za 5 odstotkov, kar pomeni, da je ob bistveno slabših pogojih povečal poslovanje in realizacijo programa," so še zapisali v sporočilu za javnost.
