Čeprav je vlada avgusta 2023 sprejela interventni zakon, ki naj bi poskrbel, da bi pomoč do ljudi, ki so jih prizadele poplave, prišla kar se da hitro, se je izkazalo, da nekatere stvari niso bile ustrezno urejene. Ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana je predsednik vlade zamenjal, zakon pa je pred nekaj dnevi dobil popravek, ki naj bi pospešil izplačilo denarnih pomoči in uredil še nekatere druge akutne težave. Novelo zakona je državni zbor potrdil 10. novembra, veljati pa je začela včeraj.
Predplačila prihajajo
Ena od bistvenih novosti novele interventnega zakona so predplačila posameznikom za sanacijo poškodovanih ali uničenih stanovanjskih objektov. Za izplačilo predplačil bo skrbela finančna uprava (Furs), ki je včeraj tudi pojasnila nekatere podrobnosti postopkov. Lastniki v poplavah in plazovih poškodovanih ali uničenih stanovanj bodo prejeli predplačilo v višini 20 odstotkov prijavljene škode. Pogoj za izplačilo je, da je prijavljena škoda višja od 6000 evrov, da je imela 31. julija v stanovanju prebivališče vsaj ena oseba ter da objekt ni predviden za rušenje.
Predplačilu se lahko odpoveste
Predplačila bo izvedel Furs na podlagi podatkov o upravičencih in višini predplačil, ki jih bo prejel od ministrstva za naravne vire in prostor. Na Fursu so včeraj pojasnili, da bodo upravičeni lastniki poškodovanih ali uničenih stanovanj pred izplačilom prejeli obvestila o višini predplačila. Obvestila bo Furs odpremil z navadno pošiljko na naslov, ki je v davčnem registru vpisan kot naslov za vročanje. Lastniki bodo skladno z zakonom v petih dneh od prejema obvestila lahko ministrstvo za naravne vire in prostor seznanili, da predplačila ne želijo prejeti. Ko bo jasno, kdo morda predplačila ne želi prejeti, bo Furs na podlagi tako dopolnjenih podatkov o upravičencih izvedel izplačilo predplačil. Znesek bo nakazan na transakcijski račun, ki je vpisan v davčni register upravičenca, tudi če gre za račun, odprt v tujini. Predplačila bodo izplačana v več tranšah, glede na datume prejetih seznamov.
Ogroženi objekti v odstranitev
Za stanovanjske objekte, ki so ogroženi zaradi poplav in plazov, je predvidena odstranitev. Osnutek sklepa s seznamom objektov za odstranitev bo pripravila vladna služba za obnovo. V skladu z novelo bo lastnikom teh objektov država zagotovila enakovredno nepremičnino, lahko pa se bodo odločili za izplačilo denarne odškodnine.
Krizna namestitev
Novela poleg tega dopolnjuje institut krizne namestitve posameznikov, to so predvsem starejši in tisti, ki potrebujejo posebno pomoč in nego. V skladu z dosedanjim zakonom lahko krizna namestitev traja 21 dni, z uveljavitvijo novele se ta lahko podaljša še za enkrat toliko. Tistim, ki so se pred poplavami in plazovi zatekli k znancem in sorodnikom, novela zakona daje pravico do nadomestila za stroške bivanja v drugi stanovanjski enoti. Višina nadomestila je določena v pavšalnem znesku in je odvisna od velikosti gospodinjstva.
Sobote ostajajo, solidarnostnega prispevka ni več
Predvidene so tudi rešitve za ravnanje z onesnaženo zemljino. Odstranitev bo financirala država, opraviti pa se mora najpozneje do 1. julija 2024. Novela iz zakona črta obvezni solidarnostni prispevek, s katerim naj bi za obnovo po poplavah zbrali 160 milijonov evrov. Namesto tega vlada kot enega od virov financiranja obnove načrtuje zvišanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke za prihodnjih pet let. Novela pa ohranja možnost solidarnostne delovne sobote. To lahko delodajalec izvede v dogovoru z zastopniki zaposlenih, tako zbrana sredstva pa se bodo stekala v sklad za obnovo Slovenije. Novela določa, da se od plače delavca za opravljeno delo na ta dan ne plača dohodnine in prispevkov za socialno varnost. Tisti, ki so sobote že oddali, bodo lahko zaprosili za povračilo sredstev.
