Urad za preprečevanje pranja denarja je v času, ko ga je vodil izbranec SDS Damjan Žugelj, pregledoval tudi bančne račune novinarjev necenzurirano.si, ne da bi za to imel kakršnokoli podlago v zakonu ali da bi bili ti osumljeni kakršnegakoli kaznivega dejanja. Iz dokumentov in drugih podatkov, ki so jih v uredništvu necenzurirano.si pridobili v zadnjih mesecih, je razvidno:
- da je Žugljev urad postopek proti novinarjem necenzurirano.si začel zgolj na podlagi prijave, ki jo je spisal Rok Snežič, osebni prijatelj in svetovalec Janeza Janše.
- da je Snežič to prijavo v začetku novembra 2021, pol leta pred parlamentarnimi volitvami, poslal Finančni upravi (Furs), od koder so jo takoj odstopili Žugljevemu uradu.
- da so uslužbenci urada bančne podatke novinarjev necenzurirano.si začeli pridobivati le dan po tem, ko je Snežičevo anonimko objavil politik in medijski delavec Bojan Požar, takratni premier Janša pa jo je delil na družbenem omrežju Twitter.
- da je Janša podatke z bančnih računov, ki jih je pridobil urad, aprila 2022 navajal na enem od zaslišanj pred preiskovalno komisijo državnega zbora.
Primer, ki ga podrobno opisujemo danes, nakazuje na jasno povezavo med Žugljevim uradom, takratno vodilno ekipo na Fursu, Rokom Snežičem in nekdanjim državnim vrhom. Gre namreč za do zdaj najmočnejši indic, da je bil urad za preprečevanje pranja denarja v času prejšnje vlade le kolešček v širšem aparatu, ki ga je SDS uporabljala kot vzvod pritiska na nasprotnike in kritike tedanje oblasti.
Prvi korak: Snežičeve lažne obtožbe
Rok Snežič je leta 2021 zaradi pisanja o njegovih poslih in vpletenosti v financiranje SDS proti novinarjem necenzurirano.si vložil 40 tožb zaradi žalitve in žaljive obdolžitve. Ključni cilj te kampanje je bilo blatenje našega medija in njegovih novinarjev. V propagandnih portalih SDS so se začeli pojavljati zapisi. kako naj bi »izigrali državo za skoraj pol milijonov evrov«. Na portalu Škandal24 je Snežič kar sam »analiziral, ali se novinarji spletnega medija necenzurirano.si izogibajo plačila davkov«.
Sistematično širjenje očitkov, da smo lažnivci in davčni mahinatorji, je vrhunec doživelo sredi jeseni 2021, pol leta pred parlamentarnimi volitvami. V četrtek, 4. novembra, sta namreč NPU in Furs od Snežiča prejela »naznanilo suma več kaznivih dejanj in davčnih nepravilnosti«. Šlo je za prijavo, dolgo eno tipkano stran, v kateri je Snežič novinarjem necenzurirano.si očital nelegalno poslovanje, financiranje z denarjem sumljivega izvora in prejemanje plačil v gotovini. V treh odstavkih Snežič ni navedel ene konkretne številke, s katerimi bi te obtožbe vsaj poskušal podkrepiti. Kot edini dokaz za svoje trditve je navedel »zanesljive informacije«, ki naj bi jih kot davčni svetovalec »pridobil pri svojem delu«. Toda za Furs je bilo to očitno dovolj.
Drugi korak: Žugljev urad pregleda račune novinarjev
Že dan pozneje, v petek, 5. novembra 2021, so se na Fursu odločili, da bodo po več mesecih nadaljevali z davčnim postopkom proti podjetju Providentia. Šest dni pozneje, 11. novembra, so Snežičevo prijavo odstopili še uradu za preprečevanje pranja denarja. Tudi tam so zelo hitro reagirali. Takoj zatem so namreč na Žugljevem uradu začeli pregledovati bančne račune novinarjev necenzurirano.si.
Po naših podatkih so Žugljevi uslužbenci v novembru in decembru 2021 pridobivali podatke z bančnih računov podjetja Providentia, urednika necenzurirano.si Primoža Cirmana, novinarja Tomaža Modica in takratne novinarke Vesne Vuković, danes generalne sekretarke Gibanja Svoboda. Pregledali so tudi račun njenega ožjega sorodnika, ki je med preiskavo urada preminil. Pridobili so podatke o vseh transakcijah na teh računih za 15 let nazaj.
Snežičevi očitki so se izkazali za popolnoma lažne in izmišljene. Uradu namreč v dveh mesecih na pregledanih računih ni uspelo najti ničesar spornega, o čemer je konec decembra obvestil tudi Furs. Enako je pozneje ugotovila tudi policija, ki je po prejetju Snežičeve prijave preiskovala sume davčne utaje in ugotovila, da znaki tega kaznivega dejanja ne obstajajo. Zadevo je končala s poročilom, ki ga je poslala tožilstvu.
To dokazuje, da je Žugljev urad pregledoval račune naših novinarjev, ne da bi pridobil kakršenkoli najmanjši indic, da bi bili ti vpleteni v kazniva dejanja, povezana s pranjem denarja in financiranjem terorizma. Toda pri Žuglju so imeli očitno dober razlog za hitenje.
Tretji korak: Janša dobi podatke s pregledanega računa
Kot že omenjeno, je Snežičevo prijavo urad za preprečevanje pranja denarja v roke dobil v četrtek, 11. novembra 2021. Le dan prej, 10. novembra, je isto prijavo javno objavil portal v lasti medijskega delavca Bojana Požarja, ki so ga v času tretje Janševe vlade na veliko financirala državna podjetja. Še isti dan je Požarjevo objavo delil tudi Janša, tedaj predsednik vlade in stranke, iz katere je prihajal tudi takratni minister za finance Andrej Šircelj. Žugljev urad je uradno spadal pod njegovo okrilje.
Žugelj je sporočilo očitno razumel. Takoj zatem je namreč res uvedel postopek proti novinarjem necenzurirano.si. Toda očitno je o tem obvestil tudi prijavitelja. Četudi so podatki o tekočih postopkih in delu urada tajni, je Snežič zanje vedel. »Rok Snežič vam sporoča, da ste njegov plen,« nam je tako 30. novembra 2021, ko je bil postopek urada še v teku, prek družbenega omrežja Twitter sporočil medijski delavec Luka Perš, ki velja za Snežičev zvočnik.
Kaj je bil dejanski cilj preiskave, je postalo jasno 12. aprila 2022. Takrat je Janša prišel v državni zbor za zaslišanje pred parlamentarno komisijo, ki je preiskovala domnevne nepravilnosti pri financiranju SDS. Branil se je z napadom, med katerim je v rokah držal tudi papir. Na njem je bil tudi seštevek bruto zneskov, ki jih je podjetje Providentia v letih 2020, 2021 in 2022 prejelo od podjetja Svet24. Prav tako je navajal kumulativne podatke o bruto plačilih, ki smo jih štirje novinarji prejeli za delo za portal Siol.net v letih 2016, 2017, 2018 in 2019 od podjetja TSMedia.
Na papirju, ki ga je kazal Janša, so kot vir navedeni »neuradni podatki«. S tem je poskušal prikriti njihov dejanski izvor. Nobenega dvoma namreč ni, da jih je lahko tedanji premier dobil le z Žugljevega urada. Furs je namreč v svojem postopku obravnaval precej ožje časovno obdobje, banke pa so podatke v takšni obliki dolžne pošiljati le uradu. Še enkrat: gre za podatke, ki jih je urad pridobil, ne da bi za to imel zakonsko podlago.
Komandna linija okrog Žugljevega urada
Je ob vsem tem res še mogoče verjeti, da je Žugelj deloval sam, ne da bi njegov politični boter ves čas vedel, kaj počne urad in koga obravnava? »Tukaj ni samo odgovornost direktorja. Ne delam si iluzij, da v teh primerih zbiranja podatkov o rezultatih delovanja ni bil obveščen tako minister za finance kot morda še kdo drug,« je že maja letos, ob razkritju množičnega brskanja po računih v zadevi Telemach, za portal 24ur.com dejal Klaudijo Stroligo, nekdanji direktor urada za preprečevanje pranja denarja, ki je takrat odkrito govoril o državnem udaru v tej instituciji.
