V največji vladni stranki, Gibanju Svoboda, sicer kljub ostrim kritikam koalicijskih partnerjev vse navedbe o napetosti v vladni koaliciji zavračajo. Kot poudarjajo, bo sredin sestanek predstavnikov vodstev koalicijskih strank namenjen pregledu ciljev koalicijskih pogodbe, tudi v luči spremenjenih okoliščin, med drugim poplav in zaostrenih varnostnih razmer. Glede rekonstrukcije vlade pa poudarjajo, da ob cilju boljše organizacije ta nikakor ne pomeni ukvarjanja same s sabo, da pa gre sicer za zdaj zgolj za idejo, ki je naletela na buren odziv na političnem parketu. Najprej se mora namreč o tem pogovoriti koalicijski trojček, šele nato bo jasno, ali obstaja »minimalna pripravljenost« za tak korak.
Cokla za učinkovitost vlade
Premier in prvak Svobode Robert Golob je sicer po seji sveta stranke prejšnji teden dejal, da je pri tem odprto vse, ključno vlogo bo pri presoji odigrala učinkovitost izpolnjevanja koalicijskih zavez, danih tudi volivcem. V zadnjem letu, še posebej ob poletnih ujmah, so namreč po Golobovih besedah ugotovili, da medresorska usklajevanja med velikim številom ministrstev postanejo cokla za učinkovitost delovanja vlade. »Veliko število je vse, kar je večje od 12,« je ob tem prejšnji teden pristavil Golob, ki si je sicer moral aktualno sestavo vlade z 20 ministri, s katero je obljubljal boljše spopadanje z razvojnimi izzivi, izboriti na referendumu. Predsednik vlade je ob tem v minulih dneh za zgled navrgel tudi Švico s sedmimi ministrstvi, a hkrati dodal, da je to za Slovenijo najbrž iluzija.
Namesto rekonstrukcije raje pogovor
Koalicijski partnerici SD in Levica si medtem bolj kot pogovora o rekonstrukciji želita pogovor o izpolnjevanju ciljev, zapisanih v koalicijski pogodbi. »Socialni demokrati pričakujemo iskren in odkrit pogovor o načrtu dela koalicije, najprej glede ključnih izzivov, med drugim reševanja pereče problematike javnega zdravstva, spopadanja z draginjo in inflacijo, poplavno obnovo, ter o ostalih aktualnih temah,« so pred sredinim sestankom vodstev koalicijskih strank za STA navedli v SD. Kot so zatrdili, verjamejo, da bodo dosegli dogovor o pričakovanjih in v prihodnje delo povsem usmerili v uresničevanje koalicijskih zavez. O možnosti rekonstrukcije je sicer predsednica SD Tanja Fajon dejala, da bodo v stranki resno premislili, kaj pomeni drastično nižanje števila resorjev, po predstavljenem načrtu pa se bodo »pozicionirali za naprej«. V stranki je sicer slišati tudi, da SD v zmanjševanje števila ministrstev v kvoti stranke ne bo privolila, kot tudi ne v rekonstrukcijo vlade za vsako ceno.
Kup vprašanj in zaskrbljenost
»Politični dogodki prejšnjega tedna odpirajo cel kup vprašanj in povzročajo zaskrbljenost v javnosti in tudi znotraj koalicije. Za Levico je ključno, da se ukvarjamo predvsem s tem, kako bomo izboljšali življenje ljudi, sanirali posledice poplav,« je o pričakovanjih najmanjše koalicijske partnerice dejala koordinatorica Levice Asta Vrečko. Za stranko je po njenih besedah pomemben predvsem pogovor o političnih ciljih do konca mandata in načinu delovanja vlade. »Odgovornost do volivcev in zavez, ki smo jih dali, je pomembnejša in večja od znotrajstrankarskih ali medkoalicijskih nestrinjanj,« je poudarila.
Do konca leta »status quo«
Tudi če bi premier Golob uspel prepričati koalicijski partnerici, da pristaneta na krčenje števila ministrstev, kar bi za seboj bržkone potegnilo tudi spreminjanje obstoječe koalicijske pogodbe, pa rekonstrukcija vlade ne bo mogoča vsaj še do konca decembra. Aktualno organiziranost vlade namreč določa zakon o vladi, ki so ga volivci potrdili na referendumu novembra lani. Državni zbor je rezultate referenduma razglasil 23. decembra lani, skladno z referendumsko zakonodajo pa leto po razglasitvi odločitve na referendumu ne more sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev.
