Okoli največje vladne stranke v zadnjem obdobju vlada veliko napetosti. Potem ko so se pojavila poročila, da naj bi premier Golob od predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič zahteval odstop s tega položaja, so predstavniki Gibanja Svoboda po seji sveta stranke postregli s presenečenjem ter iz stranke izključili poslanko Mojco Šetinc Pašek in Roberta Pavšiča, nekdanjega poslanca prav tako nekdanje stranke LMŠ, ki je trenutno zaposlen v kabinetu Klakočar Zupančičeve. Teden je dodatno začinilo zaslišanje nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar in nekdanjega v.d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava, ki sta stopila pred preiskovalno komisijo državnega zbora, ki preiskuje nedopustno politično vmešavanje v delo policije in drugih pristojnih državnih organov.
Golob je glede njunih očitkov znova ponovil, da od tega »nič ni res« ter da je bil »edini pogovor, ki sem ga imel z njima, še posebej z Lindavom, preden je vlada sploh nastopila.« Po Golobovih besedah se je to zgodilo maja lani, pri čemer jim je bil skupen cilj, »da očistimo Slovenijo, v tem primeru tudi policijo, janšizma.« Kot je še pojasnil, so s tem poslanstvom odšli tudi na volitve, da bodo namreč, če dobijo mandat, »počistili s temi zavržnimi praksami, ki so pripeljale do zaplinjanja Ljubljane, do zlorabe policije in še vseh ostalih inštitucij.« »Ko nekdo ugotovi, preden je imenovan, da mu je ta cilj v redu, potem pa, ko je imenovan, nanj pozabi. Če se pa jaz kot predsednik vlade ne morem z ministrom pogovarjati, kje smo se zgrešili, zakaj skupnega cilja ne moremo uresničiti, s kom pa naj se pogovarjam?« se je vprašal Golob.
Pravi, da sta lagala
Sicer pa je Golob še enkrat več pojasnil, da bo svojo plat zgodbe tudi sam pojasnil pred preiskovalno komisijo. »Še več, imam papir s strani policije, ki ga bom predstavil komisiji in v katerem črno na belem piše, da se nisem vpletal v noben operativni postopek. Z gospodom Lindavom od dne 1. junija, ko je bil imenovan, do dneva, ko je zapustil vlado, in to je bilo v letošnjem letu, se tudi videla nisva, kaj šele, da bi govorila ali da bi mu dajal kakršna koli navodila. Z ministri se bom pa vedno pogovarjal, ker je to moja naloga in dolžnost.« Golob se na tem mestu ni ustavil temveč je tako Bobnarjevo kot Lindava obtožil, da sta »lagala tudi pred komisijo. Imam priče, ne samo papirje. In z velikim veseljem bom pred preiskovalno komisijo predstavil priče in papirje.«
Odzval se je tudi na hude obtožbe, ki naj bi jih Bobnarjeva izrekla med pričanjem za zaprtimi vrati in v skladu s katerimi naj bi obstajal utemeljen sum delovanja v škodo varnosti države. Bobnarjeva naj bi neuradno namreč dejala, da naj bi Golob poskušal vplivati tudi na časovnico aretacije domnevnih ruskih vohunov, ker je bil v tistem času na sporedu referendum. »Lepo vas prosim, to je še ena od tistih halucinacij, ki so popolnoma neresnične, ker so tudi meni popolnoma nedosegljive.« Po njegovih besedah »noben predsednik vlade nima te moči, da bi kaj takega lahko dosegel.« Ob tem je pripomnil, da Bobnarjeva kot notranja ministrica v ta proces sploh ne bi smela biti vključena. »In če ima informacije, ki jih jaz nimam, se je za vprašati, od kod njej kot politiku, ker ona je bila politik, te informacije,« je opozoril. Pripomnil je še, da »tukaj nastopi zelo zanimiva situacija,« saj o teh »nesrečnih ruskih agentih« do danes ni bilo govora. »Očitno so potrebovali devet mesecev, da so prišli z novimi halucinacijami,« ker mu niso mogli dokazati, da bi se vpletal v operativne postopke, »ker se tudi nisem.«
