Skrbi tudi podatek o hitrem porastu žrtev, saj se je njihovo število od zadnje objavljene raziskave leta 2011, ko je naša država na tej nesrečni lestvici zasedala »le« četrto mesto, kar potrojilo.
Ob teh podatkih se postavlja logično vprašanje, ali smo Slovenci res narod pijancev. Smo toliko bolj tolerantni do uživanja alkohola, kot so v drugih državah, ali čezmerno popivanje skrivamo za kulturo pitja, ki je del naše tradicije? Pitje alkohola je namreč globoko zakoreninjeno v naši družbi; ne predstavlja zgolj pijače, sredstva za opijanje, ampak je njegovo uživanje povezano s tradicionalnimi običaji in počastitvijo vseh pomembnih življenjskih dogodkov. Dejstvo je tudi, da je družbeno veliko bolj sprejemljivo kot na primer uživanje drugih psihoaktivnih substanc.
Da smo mokra družba, ki pije od rojstva do smrti, slikovito opisuje Štefan Lepoša, ki se z alkoholno preventivo ukvarja že pol stoletja, med drugim je prostovoljec v društvu Abstinent. Z grozo opazuje, kako se število odvisnikov od alkohola iz leta v leto veča: ko se je začel ukvarjati s to tematiko, jih je bilo 80.000, danes jih je že dobrih 200.000, država pa še vedno ni sprejela jasne alkoholne politike, saj po njegovem mnenju zanjo ni prave politične volje, in to zato, ker gre za velik problem, ki ga je težko rešiti.
Hoditi ne more več, vozi pa še
Toda kako preprečiti vozniku, da bi alkoholiziran sedel za volan? Dejstvo je namreč, da se velika večina teh 200.000 alkoholikov vozi po naših cestah. Skoraj za slovenski nacionalni šport velja, da se »junak z maligani v zadnjici« s pivske zabave domov pripelje sam, čeprav je tako pijan, da brez pomoči ne more niti stati, kaj šele hoditi. Do doma vijuga po cesti sem in tja in se vozi od ene bankine do druge, pri tem pa poleg sebe ogroža preostale udeležence v prometu, ki se lahko nič dolžni in nič krivi v tistem trenutku znajdejo na napačnem mestu oziroma na pijančevi poti. Prav vožnja pod vplivom alkohola je eden izmed glavnih povzročiteljev prometnih nesreč; samo lani je botrovala skoraj 1600 prometnim nesrečam, kar je pet odstotkov več kot v letu poprej.
Alkoključavnica – ja, a še ne za vse
Iluzorno je računati na to, da bi lahko vse pijane voznike odkrila policija. Zadnja leta se zlasti v tujini veliko govori o uvedbi alkoholnih ključavnic (alcolock), vendar za zdaj predvsem za voznike avtobusov in tovornjakov ter za povratnike, torej voznike, ki jim je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi alkohola.
Na ministrstvu za infrastrukturo so povedali, da alkoključavnice prihajajo tudi k nam, kar je zapisano v predlogu Resolucije nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje od 2023 do 2030: »V delu, ki govori o varnosti uporabnikov cest, je kot dodaten ukrep predvidena uvedba alkoholnih ključavnic, in sicer v vozilih javnega potniškega prometa kot obvezna oprema, spodbuditi pa želimo vgradnjo take ključavnice tudi v gospodarskih vozilih, ki prevažajo tovor.«
Povedano po domače – take ključavnice bodo obvezne v avtobusih, verjetno pa tudi v tovornjakih.
Za vsa nova vozila od naslednjega leta obvezni vmesniki
Obenem so opozorili na že veljavne predpise EU, h katerim je avtomatsko zavezana tudi Slovenija, saj po sprejetju na nivoju EU-teles prenos v nacionalno zakonodajo ni potreben. Med njimi je leta 2019 sprejeta uredba o obvezni vgradnji pripomočka za namestitev alkoključavnice. Ta določa, da morajo imeti motorna vozila po novem v svoji dodatni opremi standardizirani vmesnik, ki olajšuje vgradnjo t. i. blokirne naprave za primer uživanja alkohola, kar za nove tipe vozil velja od julija lani, za vsa nova vozila pa bo veljalo od julija prihodnje leto. Omenjena določba se nanaša tako na osebne avtomobile, lahka in težka tovorna vozila kot avtobuse. Zanimiv je podatek, da pri švedskem avtomobilskem gigantu Volvu, ki tradicionalno stavi na varnost vozil, vgradnjo alkoholne ključavnice kot tovarniško opremo ponujajo že od leta 2008.
Za starejša vozila alkoključavnica ne bo obvezna
Alkoključavnica, znana tudi pod imenom Ignition Interlock Device (IID) ali Breath Alcohol Ignition Interlock Device (BAIID), je naprava, ki služi za blokiranje uporabe avtomobila, če je po opravljenem testu raven alkohola v krvi previsoka. Gre za nekakšen avtomobilski alkotest, pri katerem mora voznik, ko sedi v avtomobilu, pihati v napravo. Alkotest je povezan s krmilno enoto za vžig motorja: prepreči zagon, če raven alkohola v zraku, ki jo samodejno preveri v avtu nameščen senzor, preseže zakonsko opredeljeno vrednost. Deluje torej po sistemu – če si pil, avto ne bo vžgal.
Glede na omenjeno nezavidljivo prvo mesto Slovenije po številu smrti, povezanih z uživanjem alkohola, nas je zanimalo, ali naši odločevalci morda razmišljajo o tem, da bi naredili korak dlje in uvedli obvezno vgradnjo alkoključavnice v vsa vozila, tudi osebna. Tako kot smo v preteklosti npr. že morali v vozila vgraditi varnostne pasove. Odgovor ministrstva je bil kratek. Dejali so le, da »vgradnja vmesnika v starejša vozila ni predvidena«.
