Večkratno odporne bakterije so težava, ki v zdravstvu že dolgo povzroča velike skrbi. Po nekaterih napovedih naj bi do leta 2050 okužbe s temi bakterijami postale glavni vzrok smrti v svetu. »Pandemija je okrepila težave, saj je bilo nemogoče vzdrževati ustrezno higieno ob taki množici hudo bolnih ljudi. Tam, kjer je bilo to mogoče zaradi srečnih prostorskih razmer, takega razvoja ni bilo,« je povedala infektologinja Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, ob robu 13. Bedjaničevega simpozija, ki je ta vikend potekal v Mariboru, rdeča nit pa so bile večkratno odporne bakterije v zunajbolnišničnem okolju.
»Treba se je zavedati, da so antibiotiki omogočili razvoj moderne medicine. Bolniki, ki imajo velike kirurške posege, so zdravljeni zaradi raka, deležni transplantacije ali prejemajo biološka zdravila, so zelo nagnjeni k okužbam. Z učinkovitim antibiotičnim zdravljenjem lahko te okužbe obvladamo. Verjetno se bo ta medicina nadaljevala. Ampak če ob tem zaradi mikrobne odpornosti ne bomo več imeli antibiotika, ki bi bil učinkovit, bo za bolnike zelo slabo,« opozarja Beovićeva.
Slovenija ni več med državami z visokim deležem MRSA
Ta težava je v določeni meri že prisotna. Ena najbolj znanih bolnišničnih okužb je okužba z bakterijo MRSA. »Z veliko popularizacijo te težave smo že veliko dosegli. Slovenija ni več med državami z visokim deležem MRSA. Je pa bakterija še vedno prisotna – in to je zelo invazivna in nevarna bakterija. Poleg tega imamo še bakterije ESBL – tukaj smo v evropski sredini po razširjenosti.
V zadnjem času se pojavljajo tudi bakterije, ki so odporne proti zadnji liniji antibiotikov, to so tako imenovani karbapenemi. Kar nekaj časa smo bili v Sloveniji na dobrem, recimo v primerjavi s Hrvaško in Italijo, kjer so te težave že dalj časa. V zadnjem času, po pandemiji, pa tudi pri nas opažamo odklon navzgor. Opazujemo namreč krivulje, ki so se recimo pred desetimi leti zgodile v Italiji in bolj nedavno na Hrvaškem.
Začelo se je z majhnim naraščajočim številom okužb, nato pa se razmahnilo kot epidemija; pri nas bi to pomenilo na stotine bolnikov. To je že težko obvladljivo. Gre za bolnike, ki imajo druge bolezni in pri katerih je življenjsko pomembno, da obvladamo okužbo, česar v takem primeru ne moremo. Zato si prizadevamo na državni ravni, da bi imeli sledenje tem bakterijam, torej v katerih institucijah se pojavljajo. Tako bi lahko čim prej začeli ukrepati in nudili podporo zaposlenim, če pride do izbruha,« je še pojasnila.
Opozorila je še, da je pri spopadanju s težavo ključna infrastruktura: »Po številu enoposteljnih sob smo na repu evropskih držav. Če je bolnik sam v sobi, se okužba preprosto ne more prenesti na drugega bolnika. Slovenske bolnišnice so stare, pa tudi posteljni fond je manjši – približno za tretjino manjši, kot je število bolniških postelj v Avstriji. Imamo starajočo se populacijo in marsikoga morajo sprejeti v bolnišnico. To število narašča. In dogaja se, da si človek zlomi kolk, mora v bolnišnico, potem pa tam umre zaradi okužbe z gripo ali katero od bakterij. To so žal realne situacije v obstoječih bolnišničnih razmerah.«
Mariborska infektologinja Božena Kotnik Kevorkijan razloži, da je lahko človek le nosilec bakterije, je z njo koloniziran, a mu ne povzroča zdravstvenih težav. Taka oseba ne ve, da nosi bakterijo v sebi. In prenosi se lahko dogajajo tudi drugje, v domovih za starejše in drugih socialno-varstvenih zavodih, je izpostavila. »Zato so povsod zelo pomembni higienski ukrepi. Z vsakim bolnikom bi morali ravnati, kot da je nosilec. Tiste, pri katerih je tveganje največje, sicer testiramo. Vendar je lahko nekdo koloniziran in živi povsem normalno ter širi bakterijo naprej, dokler se ne pojavi morebitna okužba,« pojasnjuje.
Omejevanje antibiotikov nujno tudi v veterini
»Gre za bolnike, ki so dolgo hospitalizirani in imajo številne bolezni, zato prejemajo različne antibiotike. Tako se zaradi pritiska antibiotikov razširijo bakterije, ki so proti antibiotikom odporne. Mi aktivno iščemo bolnike, ki so morda dovzetni za take okužbe, in jih tudi zelo hitro prepoznamo. Velikih izbruhov zato ni. Največ težav smo imeli med epidemijo, ko je bilo pacientov ogromno in jih nismo uspeli zelo dobro izolirati,« pa pove Jana Rejc Marko, vršilka dolžnosti predstojnice infekcijskega oddelka UKC Maribor.
Bakterije se širijo tudi po tem, ko bolniki odidejo domov. Zato v zdravstvu pričakujejo, da bodo kmalu k njim prihajali ljudje, ki nosijo bakterije v sebi, četudi niso bili v bolnišnici še nikoli, saj se bodo vse bolj širile tudi v zunajbolnišničnem okolju. »In to bo potem zelo težko zdraviti,« jasno pove Jana Rejc Marko. »Poleg segrevanja ozračja so večkratno odporne bakterije največja globalna težava. Umrlo bo na milijone ljudi, ker jih ne bo mogoče več zdraviti,« dodaja.
V manj razvitih državah je okužb že zdaj bistveno več kot pri nas. Sploh tam, kjer se antibiotiki predpisujejo nenadzorovano in jih ljudje lahko kupijo kar v drogeriji. »Tam je veliko rezistence in tudi več smrti, a tega ne beležijo tako dosledno kot v Evropi. Pomembno pa je, da se antibiotiki omejijo tudi v veterini oziroma v kmetijstvu. Saj smo en svet, v katerem smo ljudje, živali in rastline skupaj. In treba je razmišljati, kaj bomo dali svojim otrokom,« sklene predstojnica.
