Julija se je po več letih odlašanja in zapletov končno začela gradnja odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Vrbini. Naša vlada je imela glede na prvotna določila mednarodne pogodbe čas za izgradnjo do konca letošnjega leta, a se je z začetkom projekta dalj časa odlašalo, rok izgradnje pa se je na koncu podaljšal na leto 2025, in odpadke naj bi skladišče pričelo prevzemati leta 2028.
Hrvati odporni proti slovenskemu snubljenju
Zamuda je nastala tudi zato, ker so si različne slovenske vlade prizadevale, da bi del investicije pokrila tudi Hrvaška, ki je solastnica Nuklearne elektrarne Krško (NEK). A našim sosedom ni bilo do tega, saj so ocenili, da je zanje bolje, če za svoj del odpadkov iz Krškega zgradijo svoje odlagališče. Kot je razumeti, jih motijo veliki stroški skladiščenja, povezani z odškodninami, ki jih bodo morali lastniki skladišča plačevati prebivalcem Krškega in Brežic. Uradni odgovor Hrvatov je bil sicer, da niso prepričani, da gre za varen projekt. Poleg tega so želeli naši sosedi v Vrbini odlagati vse svoje radioaktivne odpadke, in ne samo tistih, ki nastajajo v NEK, zahtevali pa so tudi, da v skoraj 200 milijonov evrov vredni investiciji sodelujejo tudi hrvaška podjetja in strokovnjaki. Odlagališče v Vrbini zdaj gradijo slovenski gradbeni baroni: Riko, Kolektor in Kostak.
Od slovenske k meji z BiH
Odlagališče, ki so si ga zamislili sosedi, nastaja neposredno ob meji z Bosno in Hercegovino, v nekdanji vojašnici Čerkezovac na Trgovski gori, in je že dalj časa tarča hudih polemik in nasprotovanj, ki prihajajo s strani ekoloških organizacij, prebivalcev ter vodstva sosednje države. Na nedavnem zasedanju meddržavne komisije za spremljanje izvajanja Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK, ki sta se ga udeležila tako naš minister Bojan Kumer kot hrvaški kolega Davor Filipović, pa naj bi naša vlada znova poskušala prepričati sosede, da bo za njihov del odpadkov bolje poskrbljeno pri nas. Poteza ministra za okolje, podnebje in energijo niti ne čudi, glede na to, da so stroški izgradnje in delovanja skladišča v naslednjih 35 letih ocenjeni na 401 milijon evrov.
Odločitev ni dokončna
Kot poroča hrvaški spletni portal Novi list z Reke, naj bi slovenska vlada hrvaški spet ponudila, da bi se ves odpad iz nuklearke skladiščil pri nas. Informacijo smo poskušali preveriti pri Uradu vlade za informiranje, a do konca redakcije odgovora še nismo prejeli. Hrvati, ki se, kot smo že zapisali, srečujejo z velikim nasprotovanjem gradnji na Trgovski gori in so z izvedbo projekta, glede na dogovorjeno časovnico v mednarodni pogodbi, v veliki zamudi, kot kaže, te možnosti ne želijo popolnoma zavreči. Kot poroča Novi list, naj bi do končne odločitve prišlo na srečanju komisije naslednje leto spomladi.
Prostorska stiska
Medtem ko državi že 20 let iščeta rešitve za radioaktivne odpadke in odlašata z nujnim, pa se v Krškem odpadki kopičijo. Skladiščenje na lokaciji v NEK Krško je bilo namreč predvideno le za pet let po začetku delovanja leta 1981. Začasne skladiščne prostore so sicer ves čas širili in posodabljali, a prostora zdaj že kronično primanjkuje. Lokacijo skladišča v Vrbini so potrdili že leta 2009. Šeststo metrov od nuklearke bo zdaj iz armiranega betona zgrajen podzemni silos, ki bo globok 55 metrov, s premerom 30 metrov.
