Vlada je v želji po tem, da bi izkoristila pripravljenost državljanov za sodelovanje pri odpravljanju posledic vremenske ujme, sprejela več ukrepov, med drugim je uvedla tudi solidarnostni prispevek in tako imenovane solidarnostne sobote. Ko je bil interventni zakon še v zakonodajnem postopku, je vlada razglašala, da bomo lahko sami izbirali, ali bomo državi pomagali z delom ali finančnimi sredstvi. Ko je bil zakon po hitrem postopku sprejet, se je izkazalo, da predstavniki vlade niso natančno vedeli, kaj so v zakon zapisali. Solidarnostni prispevek je postal obvezen, sobotno delo pa ga lahko le zmanjša. Poleg tega možnosti solidarnostne sobote delavci ne morejo izkoristiti, če se za to najprej ne odloči delodajalec.
Interesa ni
A kot kaže, interesa za to pri delodajalcih ni veliko. O tem, ali bodo izkoristili možnost izvedbe delovne soboto, smo povprašali nekaj večjih slovenskih podjetij. Iz Petrola so nam odgovorili, da bo družba Petrol v skladu s sprejetim zakonom za obnovo Slovenije namenila obvezni solidarnostni prispevek. V kolikšni meri in na kakšen način, pa še niso določili. »Bo pa višina zneska primerna zmožnostim Petrola in vlogi, ki jo imamo v slovenskem prostoru,« so zapisali v odgovoru na naše vprašanje. Še vedno so neodločni v Telekomu, enako v Mercatorju. Vsa podjetja smo povprašali, ali so morda že izračunala, kolikšen strošek bi za njih predstavljala delovna sobota, a odgovorov nismo prejeli.
Dodatni stroški
Jasno je namreč, da večina podjetij zaradi ene delovne sobote ne bi zaslužila več denarja, pač pa bi zaradi tega, ker bi morala zaposlenim izplačati še potne stroške in malico, imela dodatne stroške. Ob tem je treba računati, da številna podjetja že zdaj delajo ob sobotah, poleg tega ni nujno, da bi se vsi delavci odločili sodelovati pri delovni soboti, zaradi česar bi nastale težave pri organizaciji dela ... Tako je videti, da je pri nesrečnih sobotah več težav in vprašanj kot pa rešitev. Velikega zanimanja za delo ob sobotah ni niti v javni upravi, kjer prav tako še ni enotne odločitve o tem, ali bodo izkoristili to možnost ali ne.
Podatka o tem, koliko podjetij se je morda že septembra odločilo za delovno soboto, trenutno še ni, saj so na Finančni upravi RS (Furs) šele včeraj objavili obrazec, prek katerega podjetja državi poročajo o izvedbi delovne sobote.
Preveč birokracije
Razlogov za zadržanost podjetij pri izvedbi delovne sobote je več: prvi je zagotovo birokracija, s katero se bodo morala podjetja spopasti ob izvedbi take sobote, poleg tega je izvedba možna le ob soglasju tako delodajalca kot sindikatov in zaposlenih, podjetje pa se sooči še z dodatnimi stroški. Na drugi strani je nakazilo solidarnostnega prispevka precej preprost postopek, ki za podjetja ne bo tako obremenjujoč.
Država, ki se zaradi »likvidnostne zanke«, kot jo je poimenoval premier Robert Golob, srečuje s težavami pri izplačilu pomoči, bo morala v primeru, da solidarnostnih sobot ne bo, računati tudi z bolj počasnim pritokom denarja. Namesto prihodkov iz naslova delovnih sobot, izvedenih (in plačanih) v tem letu, bo morala čakati na prispevke, ki bodo predvidoma odmerjeni šele v drugem četrtletju prihodnjega leta.
Kaj pa državljani?
Medtem se državljani sprašujejo, koliko bo znašal prispevek, ki ga bodo morali zaradi zakonskih predpisov nameniti za obnovo. Zakon predpisuje, da je osnova za obračun obveznega solidarnostnega prispevka vsota bruto dohodkov fizične osebe, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, vštevajo v letno davčno osnovo za leto 2023 oziroma 2024, zmanjšanih za davčno priznane stroške, razen dohodka, ki je oproščen plačila dohodnine oziroma se ne všteva v davčno osnovo, z izjemo plačila za poslovno uspešnost. Od izračunane osnove bo vsak posameznik plačal 0,3 odstotka davka. Pravne osebe oziroma osebe, ki opravljajo dejavnost, pa bodo plačale 0,8 odstotka od davčne osnove za odmero davka od dohodka iz dejavnosti.
Kaj pa samostojni podjetniki?
Samostojnim podjetnikom je že v osnovi odvzeta možnost opravljanja delovne sobote. Solidarnostni prispevek bo tistim, ki pri davčnem obračunu prijavljajo dejanske stroške, odmerjen v okviru postopka letne odmere dohodnine, za tiste, ki uveljavljajo normirane stroške, pa bo izdana posebna odločba. Tisti, ki so redno zaposleni in imajo še popoldanski s. p., bodo solidarni dvakrat. Ob rednih prihodkov v višini 0,3 odstotka bodo državi dodali še prispevek v višini 0,8 odstotka. Prispevali bodo tudi tisti, ki so na zmanjšanem delovnem času ali na polovičnem delovnem času zaradi starševstva.
Izračuni
Na Furs smo naslovili tudi prošnjo, ali nam lahko postrežejo s konkretnimi izračuni, koliko solidarnostnega prispevka bodo plačali tisti z minimalno plačo, koliko tisti s povprečno in koliko državljani, ki prejemajo dvakratnik povprečne plače. Žal nam s številkami niso postregli. Kot so povedali, ne želijo špekulirati, saj še niso znani vsi statistični podatki (višina povprečne plače), hkrati pa je do odmere prispevka še najmanj pol leta in imajo trenutno druge prioritete.
Nekaj izračunov smo na podlagi trenutno znanih podatkov zato naredili sami. Bruto minimalna plača v letu 2023 znaša 1203,36 evra, na letni ravni to pomeni 14.440 evrov bruto prihodkov; 0,3 odstotka pomeni prispevek v višini 43,32 evra. Povprečna plača trenutno znaša 2208,08 evra, kar na letni ravni pomeni prispevek v višini 79,49 evra. Normirani samostojni podjetnik, ki je letno ustvaril 30.000 evrov prihodkov, pa bo plačal 48 evrov prispevka.
