Mežan je povedal, da se bodo v tem jesenskem času lotili odprtja plovbnega režima, pri čemer bodo najprej pregledali problematiko iz letošnjega poletja. "Takšnega kaosa, kot je bil letos na Blejskem otoku, ne sme biti več. Gre za kulturni spomenik državnega pomena," je izpostavil Mežan in dodal, da je nujno treba vzpostaviti red. "Za to sem v luči zaščite Bleda za prihodnost pripravljen potegniti tudi kakšno nepriljubljeno potezo," je dejal in pojasnil, da je Blejsko jezero dokaj majhno, še posebej to velja za Blejski otok. "Enostavno vsi, ki bi želeli, nanj ne bodo mogli priti s svojimi plovili - supi, čolni, kajaki, kanuji in po novem tudi električnimi lebdečimi deskami. Če bi to želeli dopustiti, bi potrebovali ob otoku še najmanj en otok pristanišč."
Direktor Turizma Bled Blaž Veber je pojasnil, da gre za problematiko, ki se vleče že 20 let ali več, število plovil pa iz leta v leto narašča. "Tukaj je treba narediti red, potegniti črto in sprejeti ustrezne ukrepe, če želimo jezero obdržati takšno, kot je," je prepričan Veber, ki je poleg reda na samem jezeru izpostavil tudi red na promenadi in okoli jezera.
Mežan o konkretnih rešitvah oziroma spremembah plovbnega režima še ni mogel govoriti. Ni še jasno, ali bodo na otoku lahko pristajale samo pletne in čolni, ki jih lahko obiskovalci najamejo ob obali, ali še kdo drug. Poleg tega bo treba verjetno omejiti tudi kopanje na območju samega otoka, na otoku namreč ni plaž. Posebej ga motijo tudi nove električne deske, ki so jih letos opazili na jezeru in ki naj bi lahko dosegle hitrost celo do 50 kilometrov na uro. "Tako plujejo med glavami kopalcev, kar presega že vse meje. Tudi tu in še marsikje moramo narediti red," je sklenil župan.
Med neurjem so zapustili supe
Kaos na jezeru se je izkazal za problematičnega tudi ob letošnjih poletnih neurjih. Ljudje so na jezeru opazili več praznih supov in pojavila se je bojazen, da se je več ljudi utopilo. Aktivirani so bili reševalci, ki pa so ugotovili, da so ljudje zaradi visokih valov le zapustili supe, da so se lahko varno vrnili na obalo, je spomnil Mežan. "Vremenski pojavi so iz leta v leto bolj ekstremni, kar se pozna tudi na varnosti obiskovalcev in občanov. Letos je bilo kar nekaj situacij, ki so bile res kritične, predvsem zaradi vetra. Izkazalo se je, da situacija ni obvladljiva, zato je občina šla prioritetno v nabavo novega reševalnega čolna," je povedal Veber.
Mežan je pojasnil, da imajo gasilci obstoječe reševalno amfibijsko plovilo parkirano pred gasilskim domom in traja kar nekaj časa, da ga spravijo na jezero. Zato je ključno, da imajo en čoln pripravljen tudi na jezeru, da lahko reševanje steče takoj. Občina in blejsko gasilsko društvo sta tako s pomočjo donatorjev šla v nakup novega reševalnega čolna, ki ga na Bledu pričakujejo do konca leta.
Kot je dejal Veber, bo čoln prvi korak k večji varnosti, drugi korak je ideja o vodnem skuterju, ki bi bil za reševanje pripravljen v Grajskem kopališču, naslednji korak pa nadzor vstopa in izstopa iz jezera, s čimer bi dosegli bistveno boljši nadzor nad kopalci in plovili. "Tako bi v vsakem trenutku vedeli, kdo je na jezeru. Hkrati bi vzpostavili tudi alarmni sistem za primer nevihte," je pojasnil. Spomnil je, da so letošnja neurja zelo na hitro spremenila razmere na jezeru in ljudje se niso imeli možnosti umakniti na varno. "Na koncu nismo niti vedeli, koliko ljudi je še na jezeru, tako da smo imeli srečo, da ni bilo kakšnih hudih posledic," je izpostavil Veber, ki se boji, da bodo takšni vremenski pojavi postali stalnica ali pa se bodo še stopnjevali. Zato je sprejem ustreznih ukrepov nujen.
