Vlada Roberta Goloba je deležna številnih kritik podpornikov jedrske energije, ki opozarjajo, da zeleni prehod brez jedrske opcije ne bo izvedljiv. Vladi že dlje časa očitajo, da vprašanje drugega bloka krške nuklearke postavlja na stranski tir ter da vse upe in napore vlaga v obnovljive vire energije. Kot je znano, je včeraj z delom vendarle začela delovna skupina za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti za projekt nove jedrske elektrarne v Krškem (Jek 2), ki ima med prednostnimi nalogami pripravo podlag, tudi zakonodajnih, za končno investicijsko odločitev o novi nuklearki v 2027 ali 2028.
Iz kabineta predsednika vlade so včeraj po srečanju delovne skupine sporočili, da je »projekt JEK2 nacionalna strateško pomembna investicija v nizkoogljični vir električne energije v Republiki Sloveniji.« Golob je ob tem poudaril, da Slovenija »nedvomno je« jedrska država, razogljičenje pa da je treba nujno izvesti čim prej. Prvi korak proti razogljičenju je bilo sprejetje Zakona o hitrejšem umeščanju v prostor za obnovljive vire energije, zdaj pa Slovenija koraka tudi v smeri »preučitve možnosti, ali je lahko jedrska tehnologija z novimi objekti v Sloveniji tudi del rešitve.« Vlada tako glede tega velikanskega projekta, kar zagotovo je, še zdaleč ni odločena, Golob pa je v preteklosti že večkrat poudaril, da bo vprašanje gradnje drugega bloka romalo v roke državljanov, ki da morajo o tem na referendumu odločiti sami. Skratka, cilj delovne skupine je v prvi vrsti »vzpostavitev primernega regulatornega okvirja in pospešitev projekta, saj bi po trenutno veljavni zakonodaji objekt lahko pričel z delovanjem leta 2049,« je včeraj pojasnil premier, ki je poudaril še, da bi bilo nadaljevanje projekta po obstoječi zakonodaji »nesmiselno.«
Po najbolj optimističnem scenariju drugi blok leta 2038
Po navedbah državnega sekretarja za koordinacijo projekta Jek 2 Danijela Levičarja, ki je obenem vodja delovne skupine, se ocenjuje, da bi lahko odločitev o gradnji padla leta 2027 oziroma 2028. Priznal je sicer, da bi bilo glede na pričakovan razvoj dogodkov na področju proizvodnje in porabe električne energije zelo verjetno bolje, da bi imela Slovenija Jek 2 že danes, a da največji načrtovan investicijski projekt v državi »potrebuje svoj čas.« A pri vprašanju podnebnih sprememb, globalnega segrevanja in tudi slovenskega svetega grala, tako zaželene energetske samooskrbe, čas verjetno ni tista spremenljivka, ki je zelo ali najbolj raztegljiva. V kolikor bi odločitev resnično padla do leta 2028, bi lahko bil drugi blok po navedbah Levičarja v omrežje priključen leta 2038, a je to najbolj optimistična ocena Gena energije, seveda ob predpostavki, da se bodo administrativni postopki pospešili.
Lomila se bodo kopja
Vlada si sicer želi, da bi bili referendum »zelo informiran,« da se bodo lahko ljudje o gradnji Jek 2 odločili »kvalitetno in informirano.« Eno od ovir bi lahko predstavljala tudi Avstrija, od koder se zlasti v zadnjem obdobju sliši nekaj gromkih glasov nasprotovanja projektu. Levičar je sicer poudaril, da Sloveniji nihče ne more preprečiti nadaljevanja jedrske zgodbe, saj da lahko vsaka članica EU suvereno odloča o svoji energetski mešanici.
Da si je zelena strankarska opcija zlasti v Avstriji in Nemčiji za državnega sovražnika številka ena že dolgo tega izbrala jedrsko energijo ter da tovrstne simpatije gojijo tudi v drugih tamkajšnjih strankah, ni več novost. Avstrijci že desetletja nekoliko nestrpno pogledujejo proti Krškemu, avstrijska politika pa je v zadnjem obdobju glede vprašanja gradnje Jek 2 sprožila nov rafal. Med najglasnejšimi je bil koroški deželni glavar Peter Kaiser, ki je projekt označil za »neodgovorno ravnanje Slovenije« in celo napovedal uraden protest. Kot so včeraj opozorili v slovenski Piratski stranki, gre v primeru protestov avstrijske politike za »neutemeljeno propagando,« ki bi jo moral »slovenski politični vrh moral ostro zavrniti.« Dodali so, da »mednarodne regulacije sosednjim državam ne omogočajo blokade jedrskih projektov. Tožbe, ki jih Avstrijci vlagajo zoper druge države zaradi jedrske energije, pa eno za drugo izgubljajo.«
Kot propagando, celo nacionalistično, so označili navedbe avstrijskih medijev in politikov, da se je krška nuklearka gradila »po južnjaško« in da ni tako varna, kot zagotavljajo vodstvo elektrarne in mednarodni regulatorji. Poudarili so, da je potresna ogroženost nuklearke »velika izmišljotina« in da gre v resnici za eno najvarnejših elektrarn na svetu. Drugi blok je »izrednega pomena za zmanjšanje energetske odvisnosti Slovenije. Pritiske iz sosednjih držav zoper JEK2, ki se bodo sčasoma še povečevali, bo potrebno ustrezno naslavljati. Trenutna situacija je test pripravljenosti braniti ugled jedrske stroke in zaščititi nacionalni interes na področju energetike s strani naše vlade,« so med drugim zapisali v Piratski stranki.
Če so slovenski pirati odločni podporniki gradnje drugega bloka krške nuklearke, pa ravno nasprotno menijo v slovenski zeleni stranki Vesna, kjer so danes včerajšnje navedbe Goloba označili za »čisto zavajanje.« Po njihovem mnenju gradnja novih jedrskih reaktorjev, ki temelji na 70 let stari tehnologiji, ni »ne varen, ne brezogljičen in ne zelen odgovor na prihodnje energetske potrebe Slovenije.« Hkrati menijo, da je ta projekt za Slovenijo prevelik finančni zalogaj. »Do sedaj se je govorilo o izgradnji enega reaktorja moči do 1.000 megavatov, zdaj, brez vsake razprave pa predsednik vlade govori o izgradnji kar dveh reaktorjev. Ob ceni več kot 10 milijard evrov, ki bi jih realno potrebovali za izgradnjo enega samega reaktorja, dveh ne bo mogoče zgraditi pod ceno 20 milijard,« so zapisali v izjavi za javnost. Po mnenju sopredsednice stranke Urše Zgojznik je 20 milijard evrov nepredstavljivo velika številka, investicija pa je trenutno nepotrebna. V Vesni so navedli še, da »denarja za slovenske jedrske sanje preprosto ni.« V stranki so ob tem poskušali zaigrati tudi na nekoliko bolj sentimentalne strune, saj so vprašanje gradnje drugega bloga postavili celo ob bok popoplavne obnove Slovenije, ki da bo državo stala manj, pa še zanjo ni dovolj denarja.
