Iz Gorskega Karabaha, kjer naj bi živelo okrog 120.000 Armencev, se begunci v Armenijo zgrinjajo od preteklega konca tedna. Kot je zjutraj sporočila vlada v Erevanu, ki svari pred možnostjo etničnega čiščenja, jih je doslej prišlo 13.350. Zaenkrat so jih registrirali okrog 11.000. Številni so nastanjeni v zasilnih namestitvah, nekateri so si jo našli sami. Oblasti obljubljajo, da bodo poskrbele za vse.
Val beguncev sicer ne pojenja in na edini cesti, ki povezuje prestolnico Gorskega Karabaha Stepanakert z Erevanom, nastajajo ogromni zastoji na stotine avtomobilov, napolnjenih s prtljago. Azerbajdžan naj bi odhod dovolil tudi upornikom, ki so položili orožje.
Humanitarne razmere na območju ostajajo napete, obenem pa je v ponedeljek zvečer odjeknila še eksplozija v skladišču goriva, v kateri je glede na zadnje podatke separatistične vlade umrlo 20 ljudi. Še okrog 290 so jih zaradi poškodb hospitalizirali, številni naj bi bili v kritičnem stanju. Armensko zdravstveno ministrstvo je v Stepanakert s helikopterjem na pomoč poslalo zdravniško ekipo, glede na navedbe azerbajdžanskega predsedstva je tudi Baku na območje poslal zdravila.
Njena.si
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Tisoči iz večinsko armenskega Gorskega Karabaha bežijo kljub obljubam Azerbajdžana, ki jih je v ponedeljek znova ponovil predsednik Ilham Alijev, da bodo pravice Armencev, ki bodo po zasedbi s strani azerbajdžanske vojske ostali v enklavi, spoštovali.
Armenski separatisti v Gorskem Karabahu so po kratki operaciji azerbajdžanske vojske sredi prejšnjega tedna položili orožje in privolili v pogovore o reintegraciji. Po podatkih armenskih virov je v operaciji umrlo več kot 200 ljudi, več kot 400 pa jih je bilo ranjenih. Po ponedeljkovih pogovorih Alijeva in turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana se bosta danes v Bruslju predstavnika Armenije in Azerbajdžana udeležila pogovorov pod okriljem EU.
Državi sta že več desetletij v sporu zaradi te južnokavkaške pokrajine, ki je mednarodno priznana kot del Azerbajdžana, vendar v njej živijo večinoma Armenci. V 90. letih prejšnjega stoletja in leta 2020 sta se zapletli tudi v dve vojni.
