Hude onesnaženje

Polja ob Dravi na poplavljenih območjih polna težkih kovin

Mojca Zemljarič
23. 9. 2023, 07.26
Deli članek:

Agencija RS za okolje (Arso) je pred dnevi razgrnila rezultate analiz poplavljenih območij. Pričakovano sta največ strupov – težkih kovin – raznosili Meža in Drava. Vrednosti cinka so ponekod v sedimentih, torej tistem, kar sta reki odlagali, to pa je predvsem mulj, tudi do štirikrat višje od meje, določene za kritične vrednosti. Kritično onesnažena s težkimi kovinami je Mežiška dolina, a tudi tla in sedimenti ob zgornji in spodnji Dravi so polni težkih kovin.

Facebook/Gasilci Črna na Koroškem
Narava in ljudje bodo potrebovali kar nekaj časa, da si opomorejo od vodne ujme.

Arso je po avgustovskih poplavah izvedel vzorčenja na 21 mestih, dejansko povsod, kjer so potoki in reke prestopili bregove in poplavljali. »Na vsakem vzorčnem mestu sta bila odvzeta dva vzorca – vzorec sedimenta oziroma mulja in vzorec prvotnih tal, izvedli pa smo analize vsebnosti kovin in mineralnih olj. Kot najbolj problematično se je z vidika sedimentov kot prvotnih tal izkazalo porečje Meže. Zgornja Mežiška dolina ima izredno dolgo tradicijo rudarjenja, predelave s svincem bogate rude in drugih dejavnosti, ki so povezane tako s svincem kot tudi drugimi kovinami. Visoke vrednosti tako v sedimentih in naplavinah so tako pričakovane. Najbolj problematična onesnaževala so svinec, kadmij in cink. V vseh vzorcih sedimenta so bistveno presežene kritične vrednosti,« so pojasnili na Agenciji za okolje.

Č.G.
Težke kovine, ki sta jih po mežiški in dravski dolini raznosili reki Meža in Drava, so iz časa, ko so v Mežici intenzivno rudarili, pa tudi od vse industrije tako v Avstriji kot Sloveniji.

Arso vzorčil v Zrkovcih in Stojncih

Seveda se je onesnažen sediment prenesel tudi v Dravo. Tudi tu so bile izmerjene povišane vrednosti cinka, kadmija in svinca – za nekatere kovine kritična vrednost. Območje ob Dravi so vzorčili na dveh mestih: v Zrkovcih in Stojncih. V Stojncih so izmerjeni parametri bistveno slabši, saj je poplavna voda očitno spotoma pobrala še s težkimi kovinami obremenjene sedimente iz Ptujskega jezera in lagune. Čeprav je ARSO za lokacijo odvzema vzorca izbral Stojnce, je verjetno situacija na polju ob spodnji Dravi povsod bolj ali manj enaka.

In kaj so pokazale analize za ta del Ptujskega polja, torej neposredno pokrajino ob Dravi od jezu Markovci navzdol proti hrvaški meji? V sedimentu, ki ga je ob poplavi prinesla reka, so izmerili 1.400 miligramov na kilogram suhe snovi cinka oziroma 1,4 grama. Mejna vrednost je 200, opozorilna 300 in kritična 720 miligramov oziroma 0,72 grama. Gre torej za dvakratnik kritično določene mejne vrednosti. Cink je ob spodnji Dravi prisoten tudi v tleh, vrednosti (430 mg/kg) se gibajo nekaj nad določeno mejno vrednostjo, ki je 300 miligramov na kilogram. To je lahko posledica že preteklega poplavljanja Drave, a se o podatkih ni nikoli javno govorilo. Opozorilno vrednost v tleh presega svinec, v sedimentu pa kadmij. Mejno vrednost presegajo tudi mineralna olja. Analiza tal v Stojncih je pokazala preseganje mejne vrednosti arzena v odloženem sedimentu. Izmerjene vrednosti cinka, kadmija in svinca smo podrobneje predstavili v tabeli. Tla in v zadnjih poplavah nastali sedimenti ob zgornji Dravi, torej na Dravskem polju, so s težkimi kovinami obremenjeni manj. Ponekod presegajo mejne in opozorilne vrednosti, nikakor pa ne kritičnih.

Strupene težke kovine sta nosili le Meža in Drava

Arso je po poplavah vzorčil v porečju Gradaščice, Sore, Save, Pšate, Kamniške Bistrice, Krke, Meže, Drave, Savinje in Mure. Nobena reka ni s seboj nosila toliko strupov oz. težkih kovin kot Meža in Drava. Višje vrednosti svinca so sicer izmerili ob Savi v ljubljanskih Sneberjah in Litiji ter cinka v Celju ob Savinji, a vse v tleh in ne sedimentu, kar pomeni, da gre za preteklo onesnaženje. Sedimenti na prav nobenem območju, ki so ga vzorčili, ne presegajo niti mejnih vrednosti, medtem ko so območja ob Meži in Dravi kritično onesnažena.