Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, ki ga je DZ sprejel minuli četrtek, kot enega od virov za financiranje nastale škode uvaja obvezni solidarnostni prispevek za fizične in pravne osebe. Zaposleni ga bodo plačali v višini 0,3 odstotka od svoje obračunane dohodnine ter še nekaterih drugih prihodkov, podjetja pa bodo prispevala 0,8 odstotka od osnove za obračun davka od dohodkov pravnih oseb.
Prispevek bo v veljavi dve leti, prvič se bo odmeril leta 2024, drugič pa še leta 2025, pri tem je odločeno, da so osebe z najnižjimi prihodki plačila solidarnostnega prispevka oproščene, meja za obračun je določena pri 35 odstotkih povprečne plače (2039 evra bruto za leto 2022) v Sloveniji.
Na tak način pričakujejo, da bodo zbrali okoli 81 milijonov evrov solidarnostnega prispevka na leto. Izračun veja ob predpostavki, da se nihče od zavezancev ne bi odločil za solidarnostno soboto.
Poslanci so naknadno v davčno osnovo vključili tudi dohodke, ki niso del letne odmere dohodnine, npr. kapitalske dohodke in dohodke iz oddajanja premoženja v najem. Finančni minister Klemen Boštjančič je to razširitev pojasnil z besedami "Naj tisti, ki imajo več , tudi plačajo več. Del prebivalstva ima namreč razmeroma visoke dohodke iz tega naslova." Spomnil je, da nekateri ljudje, ki imajo deset in več nepremičnin, te nepremičnine oddajajo in živijo od najemnin. "Po prvotni verziji bi bili izključeni iz tega davka, po novi pa ne bodo," je dejal.
Za fizične osebe naj bi solidarnostni prispevek v vsakem od obeh let znašal v povprečju okoli 68 evrov. Tisti s povprečno plačo, bi plačali 73 evrov, tisti z minimalno plačo pa 39 evrov.
Dodatno naj bi se od fizičnih oseb z dejavnostjo, za katere ni bila izdana odločba o odmeri dohodnine, v sklad za obnovo steklo okoli štiri milijone evrov, od pravnih oseb pa okoli 71 milijonov evrov. Povprečni znesek pri pravnih osebah bi znašal okoli 886 evrov na zavezanca, so še sporočili s finančnega ministrstva.
Skupaj tako vlada v prvem letu pričakuje okoli 156 milijonov evrov prihodkov iz naslova solidarnostnega prispevka.
Kot alternativo plačilu solidarnostnega prispevka interventni zakon ob soglasju delavca in delodajalca predvideva možnost organizacije dveh solidarnostnih delovnih sobot, ene letos in ene prihodnje leto. Za ta dan se v skladu z zakonom tako delavci kot delodajalci odpovejo svojemu zaslužku - delavec svoji neto plači, delodajalec pa prispeva v enakem znesku. Ob tem se lahko kot solidarnostna delovna sobota šteje tudi kak drug dan.
