V novem šolskem letu bo osnovne šole obiskovalo 194.181 učencev, od tega 20.735 prvošolčkov. Srednješolcev je okoli 82.000, kar je približno 3000 dijakov več kot v lanskem šolskem letu.
Najmlajši bodo v prvih tednih po začetku pouka v prometu najbolj ranljivi. Vozniki namreč včasih težko predvidijo njihove reakcije, otroci kasneje opazijo vozila in težje določijo smer, iz katere prihaja zvok vozila. Njihovo ravnanje, tako strokovnjaki, usmerjajo predvsem radovednost, čustva in dogajanje okoli njih, manj pa razum, zato morajo biti vozniki nanje vselej pozorni in jim vedno prepustiti prednost na prehodih za pešce.
V kar 70 odstotkih prometnih nesreč, v katere so vključeni otroci, so povzročitelji vozniki motornih vozil. Kako velika grožnja so, pove tudi podatek, da je trk avtomobila pri hitrosti 50 kilometrov na uro v odraslega pešca enak padcu z višine skoraj 10 metrov. Posledice trka za otroke pa so še veliko hujše ali celo usodne že pri nižjih hitrostih.
Slovenija med najbolj varnimi za otroke
Po nekaterih podatkih pa se delo odgovornih vseeno izplača. Vedno znova (in prav te dni) ponavljamo, da je treba biti ob prisotnosti mladine na cesti še bolj previden, in po nekaterih raziskavah je Slovenija med boljšimi državami pri varovanju otrok v prometu. Še več, eno zadnjih poročil je Slovenijo uvrstilo celo med najvarnejše na področju prometne varnosti otrok do 14. leta in izpostavilo, da je v Sloveniji leta 2011 umrlo šest otrok, leta 2021 dva, v letih 2018 in 2020 pa niti ni bilo otroških žrtev. Poleg Slovenije samo še na Norveškem, Švedskem, Slovaškem in v Estoniji število umrlih otrok v prometu vsako posamezno leto v zadnjih desetih letih nikdar ni preseglo deset.
Policisti bodo tako kot prejšnja leta v okolici šol in vrtcev v prvih šolskih dneh poostreno nadzirali promet, med najbolj kritičnimi za otroke pa sta kolesarjenje in hoja ob cesti. Po podatkih agencije za varnost prometa je največ smrtnih žrtev in hudo poškodovanih otrok prav med kolesarji, med pešci pa je otrok zdaj vedno manj. Delež otrok, ki pešačijo v šolo, je od osamosvojitve dalje zaradi vse večjega števila avtomobilov zelo upadel. »Če je še leta 1990 okrog 90 odstotkov otrok v šolo prihajalo peš ali s kolesom, je danes takšnih le še okrog 25 odstotkov,« pravijo na AVP.
Pregled okolice šole in cest
V tednu pred začetkom šolskega leta so policisti pregledali tudi prometno signalizacijo na cestnih povezavah v bližini šol in na šolskih poteh. Z vodstvi nekaterih šol so pregledali tudi načrte varnih poti v šolo in preverili, ali so upoštevane morebitne spremembe, rekonstrukcije ali zapore posameznih cest.
To pa trenutno še toliko bolj pride v poštev na območjih, ki so jih prizadele poplave. Ponekod so razmere še vedno malce drugačne, kot so jih bili vajeni otroci in tudi vozniki, poplave pa so tudi po svoje vplivale na otroke. »Posledice naravnih katastrof tako ali drugače vplivajo na vsakega posameznika, ki se sreča s to izkušnjo. Otroci in mladostniki so ena izmed najranljivejših skupin, zato lahko tovrstna doživljanja pri njih pustijo precejšen pečat,« je pojasnila svetovalna delavka v Dijaškem domu Vič, Tina Rezar iz Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije. Te stiske pa se lahko pokažejo v različnih oblikah, ne nazadnje tudi v manjši zbranosti na cesti ali želji po dokazovanju pred sovrstniki. In to se lahko negativno pozna tudi na varnosti v prometu.
Tudi zato po vsej Sloveniji prostovoljci otrokom pomagajo pri prečkanju ceste na nevarnejših odsekih, s svojo prisotnostjo pa voznike dodatno opozarjajo na previdno vožnjo. Otroci so, kot že rečeno, po daljših počitnicah še vedno razigrani, mlajši pa kot začetniki ne poznajo vseh pasti prometa na šolski poti ter zaradi starosti ne zmorejo slediti vsem zahtevam sodobnega prometa.
