Na Osnovni šoli Čepovan v sredo še niso vedeli, kdo bo pri njih učil biologijo, kemijo in naravoslovje. Gre za predvidoma krajše nadomeščanje bolniške odsotnosti, a ob vsesplošnem pomanjkanju učiteljev po državi postaja iskanje kandidatov, ki bi bili pripravljeni vskočiti ali morda kombinirati ure še na kakšni šoli vedno zahtevnejša misija.
Ravnateljica Branka Ušaj ostaja optimistična; vest, da iščejo učitelja ali študenta ustrezne smeri, širijo tudi po družbenih omrežjih. Predvsem pa je zadovoljna, da so kljub oddaljenosti od mestnih središč med počitnicami uspeli skleniti zaposlitev, ki so jo nujno rabili: »Moram reči, da smo imeli srečo, da smo nadomestili učiteljico slovenščine, ki se je upokojila.«
Zaradi vsesplošnega pomanjkanja učiteljev so poslanci malo pred začetkom počitnic spremenili Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja ter šolam omogočili, da za primere, ko ni ustreznih kandidatov, na mestih strokovnih delavcev v izobraževanju za dve ali tri leta zaposlijo kandidate brez izpolnjevanja vseh pogojev. Ti kandidati morajo pogoje pridobiti naknadno.
Odhajajo v pokoj
Ravnateljem je ta rešitev že prišla zelo prav. »Imamo nekaj kadra, ki še nima ustrezne izobrazbe in smo ga zaradi tega zaposlili za določen čas. Imamo problem z matematiko in tehniko, recimo, zato smo prerazporedili ure,« je o premoščanju kadrovskih zagat povedal ravnatelj OŠ Srečka Kosovela Sežana Alen Kofol. »Kadrovskih problemov v tem trenutku nimamo; vse smo uspeli ustrezno rešiti,« pa nam je pojasnil Anton Baloh, ravnatelj OŠ Vojke Šmuc Izola. Pri zagotavljanju kadra za pouk tehnike so imeli nekaj več težav, a so zadevo ustrezno rešili, ostali pedagoški kader pa so za pouk v novem šolskem letu ustrezno organizirali že julija. Kljub izzivom so uspeli pravočasno najti tudi spremljevalce za otroke s posebnimi potrebami, tako da lahko v novo šolsko leto vstopijo pomirjeni.
Na OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica so prav tako uspeli najti dovolj ustreznega kadra. Težava, ki so jo imeli tik pred začetkom šolskega leta, je bila le še ta, da jim ministrstvo še ni dalo soglasja za dodatne ure podaljšanega bivanja, zaradi česar niso mogli skleniti še dodatne zaposlitve. Sicer pa ravnatelj Janez Kobe poudarja, da v šolstvu ne manjka le učiteljev: »Razpisovali smo tudi delovna mesta za čistilke, hišnike in drugi pomožni kader. Težko dobiš kakovosten kader oziroma ljudi, ki so pripravljeni opravljati ta dela pod pogoji, ki jih nudi javni sektor.«
Manko učiteljev bo na tej novogoriški šoli očiten čez kakšno leto, saj je nekaj kolegov tik pred upokojitvijo. Tudi Kofol pravi, da se kadrovske težave tako pri njih kot po državi šele začenjajo: »Kadrovske težave so nastale že pred nekaj leti, najhujše pa šele prihaja, ker bo šla velika skupina učiteljev v prihodnjih letih v pokoj, novih učiteljev na določenih smereh pa sploh ni.«
Kako pritegniti mlade v učiteljski poklic?
Pristojno ministrstvo za izobraževanje se je intenzivneje lotilo spodbujanja mladih, naj se odločajo za pedagoške poklice. Razpisalo je tudi 100 oziroma še enkrat več štipendij za študente na pedagoških programih ter povečalo število sofinanciranj za tiste, ki opravljajo dokvalifikacije za delo v izobraževanju. V teku so tudi plačna pogajanja za javni sektor, ki pa se bodo zaradi prioritetnega odpravljanja posledic ujme, kot kaže, zavlekla.
»Plačni sistem je treba urediti na vseh nivojih, od čistilke in tajnice do učitelja, pa tudi ravnatelji smo premalo plačani glede na svoje zadolžitve,« pravi Kobe. Strinja se, da mora država pripraviti ukrepe tudi za povečanje vpisa na pedagoške fakultete, med splošnimi spremembami, ki jih mora narediti šolstvo, pa so spremembe nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) in učnih načrtov. »Spremeniti bo treba učne načrte, tako da se v osnovno šolo ne bo le tlačilo novih vsebin, ampak se bo tudi kaj odvzelo ali združilo,« meni Kobe.
Alen Kofol je lani dva meseca na družbenih omrežjih javno objavljal in analiziral, kaj vse bi morali spremeniti v šolah, pa še ni končal, pravi. Po njegovem je zdaj ključno, da država najprej sprejme resno strategijo šolstva: »Res nam manjka dolgoročna strategija razvoja šolstva. Takšna strategija bi po mojem morala biti sprejeta z ustavno večino v DZ, da bi nato obstala v različnih vladah in v morda drugačnih razmerah. Želim si, da bi strategija odražala širok pogled in dolgoročni konsenz večine strokovnih in političnih igralcev v slovenskem šolstvu.«
Večja vloga NPZ
Ministrstvo prenovo več kot 200 učnih načrtov in katalogov znanj za osnovne in srednje šole obeta za prihodnje šolsko leto. Takrat naj bi se spremenila tudi vloga nacionalnega preverjanja znanja (NPZ), predvidoma na način, da bo dosežek učenca postal del meril za vpis v srednjo šolo, NPZ pa bi bil obvezen tudi v tretjem razredu.
Član nacionalne podskupine, ki ministrstvu pripravlja predloge, kako obogatiti program in izboljšati pogoje delovanja slovenskih šol na sistemski ravni, je tudi izolski ravnatelj Anton Baloh. »Vse spremembe so usmerjene v to, da se šolski prostor bogati, da so normativi bolje zastavljeni, da imamo več kadra,« poudarja. »Glede nacionalnega preverjanja znanja je moje stališče, da je to eden od pomembnih elementov samoevalvacije, prav je, da ga imamo in da ima svojo vrednost pri vpisu otrok v srednje šole,« pravi.
