Občina Ajdovščina je za 15. september najavila javno dražbo za prodajo Starega mlina. Zapuščeno poslopje prvega slovenskega industrijskega žitnega mlina na robu starega mestnega jedra predstavlja edinstveno priložnost za gradnjo ekskluzivnega turističnega hotelskega kompleksa, meni župan Tadej Beočanin, ki pričakuje, da bo dražba uspela. Izklicna cena je 177.660 evrov.
»V dosedanjih pogovorih s potencialnimi investitorji v hotel v objektu Starega mlina smo prišli do točke, ko smo objavili javno dražbo za prodajo Starega mlina za namene izgradnje štirizvezdičnega hotela s centrom spa in restavracijo. Pričakujem, da bo javna dražba uspešna,« je povedal župan Tadej Beočanin.
Prednostni projekt
Gradnja mestnega hotela je ob turističnem razvoju Vipavske doline eden od prednostnih projektov strategije razvoja občine, občinska politika pa je že v preteklih dveh mandatih doma in v tujini iskala potencialne investitorje v hotelski kompleks, s katerim želijo povečati nočitvene zmogljivosti v tem delu doline in hkrati razviti dodatno ponudbo.
Od mogočnega mlina so ostale le ruševine
Na občini so priložnost za uresničitev vizije videli v revitalizaciji Jochmannovega mlina, med Ajdovci bolj znanega pod imenom Stari mlin. Ideje in zamisli, čemu naj bi znameniti mlin iz 19. stoletja služil v novih družbenih razmerah, so bile različne. Več let je bila v ospredju ideja, da bi Ajdovščina tu dobila nov kulturni dom. V zadnjem obdobju so bile aktualne tudi druge zamisli, od mini pivovarne, parkirišča za avtodome, kulinaričnega centra, muzeja industrijske dediščine mesta do butičnega hotela. In prav s tem namenom občina nepremičnino tudi prodaja. Od kupca, ki bo na javni dražbi 15. septembra ponudil najvišjo kupnino, izklicna cena je 177.660 evrov, pričakuje, da bo na območju Starega mlina postavil hotel z najmanj štirizvezdično ponudbo, restavracijo in centrom dobrega počutja.
Odkupna pravica
Občina bo svoj interes zaščitila z ustanovitvijo odkupne pravice. Kot so še pojasnili, bo občina takoj po prodaji objekta začela pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta širšega območja, ki ga želi zaključiti v roku enega leta. »Ključna pri urejanju celotnega območja bo odprtost hotela, da bo s svojo ponudbo služil tako obiskovalcem kot domačinom,« je pojasnil župan.
Želijo si, da bi investitor prisluhnil lokalnemu okolju
Podobna pričakovanja imajo v sekciji za turizem, ki deluje pod okriljem območne obrtno-podjetniške zbornice. »Upamo, da bo imel investitor posluh za lokalno okolje, da bo prisluhnil tudi interesom in željam lokalnih ponudnikov,« je povedal predsednik sekcije Jani Peljhan.
Projekt mestnega hotela absolutno podpirajo. »Turistični ponudniki že dalj časa opozarjamo, da v mestu manjka prostor, kjer bi lahko našim gostom ponudili 15, 20 sob na enem mestu, ki ne bo v objektu, v katerem je tudi igralniška dejavnost. Glede na svetlobno hitrost, s katero se razvija Ajdovščina, v mestu nujno potrebujemo večjega ponudnika nočitvenih zmogljivosti tudi za potrebe naših gospodarskih družb. Ne smemo pozabiti tudi razmaha športnih prireditev in ponudbe športnih priprav različnim reprezentancam, ki so pomemben segment nočitev,« je dodal Peljhan.
Izgubljen za kulturne vsebine
V Zvezi kulturnih društev Ajdovščina se zavedajo, da je Stari mlin za kulturne vsebine najverjetneje izgubljen. »To je bila dobra lokacija za kulturni dom, na katerega čakamo že od leta 2004, ko so porušili stavbo ob Tekstini. Ajdovščina dom kulture potrebuje in ljudje ga tudi pričakujejo,« meni predsednik Artur Lipovž.
Najmogočnejši mlin v cesarstvu, predhodnik Mlinotesta
Zapuščeno poslopje prvega slovenskega industrijskega žitnega mlina je od požara leta 1997 ruševina, stavba, vpisana v register kulturne dediščine, pa se ponaša z zanimivo preteklostjo. Mlin je v 19. stoletju veljal za najmogočnejši valjčni mlin v cesarstvu, zasluge za to pa gredo mlinarju Wenzlu Jochmannu, po rodu Nemcu iz čeških Sudetov, ki je leta 1867 v Ajdovščini ustanovil podjetje Jochmannov mlin. Ob Hublju je iz starejšega mlina z devetimi vodnimi kolesi v nekaj letih postavil za tisti čas tehnološko moderen mlin in razvil podjetje, ki velja za predhodnika današnjega Mlinotesta. Prav Mlinotest je poslopje Starega mlina s pripadajočimi dvorišči in travnikom leta 1994 podaril občini.
