Vinska klet Puklavec Family Wines iz Ljutomersko-Ormoških goric tudi letos išče sezonske delavce za obiranje grozdja. Sezona trgatve naj bi se letos začela v začetku septembra, urna postavka pa je do 13 evrov bruto. Teoretično pomeni, da je ob osmih urah dela na dan, pet dni na teden, plačilo 2000 evrov bruto ali okoli 1400 evrov neto na mesec. Domači vinar torej omogoča mesečni zaslužek, ki je za marsikoga le pobožna želja, toda ljudje, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri obiranju grozdja, ne stojijo v vrstah.
Strah pred sezonskim delom
Na zavodu za zaposlovanje nekaj manj kot 20 kmetijskih podjetij in kmetij išče približno 750 sezonskih delavcev, 150 jih potrebuje tudi Vinska klet Puklavec Family Wines. »Imamo stalno zaposlene sodelavce, vendar nas je seveda premalo za obiranje grozdja, pomagamo si s sezonskimi delavci. V večini gre za upokojence, ki delo brez težav tudi zmorejo opraviti, saj obiranje fizično ni prenaporno,« je dejal Branimir Žličar iz kleti s skoraj 90-letno tradicijo. Letos so osredotočeni na iskanje sezonskih delavcev na Hrvaškem. »Običajno se jih na Hrvaškem iz neke vasi več odloči za sezonsko delo, tako si tudi razdelijo stroške prevoza. Med slovenskimi upokojenci pa je večkrat slišati bojazen, da bodo zaradi dela in dodatnega zaslužka ostali brez drugih pravic. Morda je na mestu apel vladi, naj starejšim preprosto razloži morebitne posledice sezonskega dela.«
Minimalna postavka 6,92 evra bruto
Delo na podlagi pogodbe o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu sezonskemu delavcu zagotavlja vključenost v obvezna socialna zavarovanja. Bruto urna postavka za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu ne sme biti nižja od 6,92 evra. Posameznik lahko začasno ali občasno delo v kmetijstvu opravlja prekinjeno ali neprekinjeno največ 90 dni v enem koledarskem letu. Ob tem pa lahko začasno ali občasno delo v kmetijstvu opravlja pri več naročnikih dela hkrati, vendar v seštevku ne sme preseči predpisanih omejitev glede delovnega časa, odmorov in počitkov, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja, sporočajo s kmetijskega ministrstva.
V povprečju 10 evrov na uro
Kaj pa plačilo? Glede na obljubljeno urno postavko višina plačila ne bi smela biti težava. »13 evrov bruto je najvišje možno plačilo pri preseženi normi, v povprečju pa se giblje okoli 10 evrov. Seveda se med sezonskimi delavci porajajo pobude, da plačilo ne bi temeljilo na normi, vendar si tega ne moremo privoščiti, kajti ko je zrelost grozdja optimalna, ga je treba čim prej pobrati. Če povzamem, prenizko plačilo ni izgovor, kvečjemu je pripravljenost delati,« jasno pove Žličar.
Pridnost in predanost delu sta kaznovani
Marsikateri upokojenec ali drugi državljan si s sezonskim delom zasluži pomemben denar za izredne ali druge odhodke. »Številni si s sezonskim delom zaslužijo za pokritje stroškov ogrevanja čez zimo,« je dejal Branimir Žličar. Toda pretirana pridnost in predanost delu sta – vsaj na Slovenskem – kaznovani. Denarno nadomestilo za primer brezposelnosti se posamezniku zniža, če prejme dodatni dohodek v višini več kot 200 evrov neto na mesec oziroma nekje 320 evrov bruto. In sicer se mu zniža denarno nadomestilo z »borze« za polovico zasluženega dodatnega dohodka, so pojasnili na ministrstvu za delo. Dodatno delo vpliva tudi na prejemanje redne denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, a kolikšen je ta vpliv, je vnaprej skorajda nemogoče izračunati, pravijo na CSD Spodnje Podravje. Namreč na socialne transferje ne vpliva le višina zaslužka, temveč tudi število prejemkov. »Najmanjši vpliv na prejemanje socialnih transferjev ima enkratno nakazilo, saj gre le za občasni dohodek, v to vrsto dohodkov spadajo tudi regres, dediščina, odpravnina …«
Bolje biti doma kot pa delati
V primeru priložnostnega dohodka, torej ko gre za dve nakazili zaslužka, se transferji nekoliko znižajo, težko je reči, za koliko, ker je resnično vsak primer zgodba zase. Če pa gre za periodični dohodek, ki ga oseba prejme vsaj trikrat, se višina pomoči zniža za višino zasluženega zneska, saj se razume, da ima oseba možnost drugega vira za preživljanje. Torej, če ima nekdo 465 evrov denarne pomoči in je januarja, februarja in marca z delom zaslužil 200 evrov, potem se mu socialna pomoč za ta znesek zniža. Glede izredne denarne socialne pomoči pa so na pristojnem ministrstvu dejali, da se dodeljujejo na podlagi prostega preudarka in ni natančno določenih dohodkovnih mej. Nauk zgodbe bi torej lahko bil, da je socialno najšibkejšim bolje biti doma kot pa poprijeti za plačano delo.
