Novice Svet24

Sašo Švigelj

V Kmetijsko gozdarski zbornici (KGZS) so namreč izvedli prvo grobo oceno škode, v skladu s katero je bilo do prejšnjega petka poškodovanih približno 7000 hektarjev kultur, poljščin, sadovnjakov in vinogradov, ob upoštevanju škode v zadnjih dnevih pa se ocena giblje že pri 10.000 hektarjih. Podatke sicer še zbirajo ter jih obenem pošiljajo na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V te številke po navedbah predsednika KGZS Romana Žvegliča sicer ni vključena škoda na travinju, ki pa je prav tako nastala, saj so bili nekateri travniki poplavljeni.

V KGZS od pristojnega ministrstva zdaj pričakujejo pripravo interventnega zakona, kar je bil tudi eden od sklepov, ki jih je v torek na seji sprejeli svet KGZS. Po pojasnilih Žvegliča pozivajo k temu, da bi naravne ujme postale del sistemskega zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, s čimer bi se izognili pozivanju države k pomoči ob vsakemu takšnemu izrednemu vremenskemu dogodku.

V zakonodajo bi morali poleg takojšnje ocene škode in denarne pomoči vključiti tudi druge ukrepe, kot so znižanje davčnih osnov in odpis davkov ter prispevkov, znižanje pristojbin za gozdne ceste, solidarnostni dodatek za starejše, vinogradnikom pa omogočiti dokup grozdja, je nanizal Žveglič. V normalnih letinah jim je to namreč prepovedano, saj lahko v vino predelajo samo lastno grozdje, je dodal.

Od pristojnih bodo zahtevali tudi popis sanacije škode plazov na njivah in trajnih nasadih. Ta lahko, kot je izpostavil Žveglič, gre v tisoče oz. sto tisoče evrov. "Zaradi plazov imamo ogrožene hiše, hleve in gnojne jame. Če se bodo ti nadaljevali, lahko posledično pride tudi do ekoloških katastrof," je poudaril.

O pripravi interventnega zakona in drugih predlaganih ukrepih bodo predstavniki zbornice danes popoldne govorili tudi na srečanju s predsednikom vlade Robertom Golobom.

Se je možno prilagoditi?

KGZS pa se v luči vse pogostejših vremenskih ujm in posledične škode na kmetijskih površinah zavzema tudi za vzpostavitev aktivne protitočne obrambe na območju celotne Slovenije. Kot je izpostavil Žveglič, v zadnjih neurjih škoda ni nastala samo na kmetijskih pridelkih, temveč tudi na ostali infrastrukturi, zato bi moral biti o uvedbi tovrstnega ukrepa, ki bi lahko vsaj omilil posledice toče, sprejeti širši konsenz. Še prej pa o tem narediti "resno strokovno presojo" in zagotoviti vire financiranja. Dolgoletne izkušnje iz sosednje Avstrije so pozitivne, tovrstne ukrepe pa financirajo lokalne skupnosti, zavarovalnice, kmetje in država, je ponazoril s primerom.

Na vprašanje, ali se kmetje zaradi obsežne škode sami trenutno premalo prilagajajo na ekstremne vremenske razmere, pa je dejal, da "se prilagajajo, kolikor jim je za to dana možnost". Kot je opozoril, pred točo kmetje ogromnih hektarjev polj ravno ne morejo zabetonirati. Se pa sočasno s postavljanjem novih sadovnjakov gradijo tudi protitočne mreže. V primeru toče je sadjarstvo namreč ena najbolj prizadetih kmetijskih panog.

Glede spopadanja s sušnimi razmerami s pomočjo namakanja površin pa se pripravlja akcijski načrt. Po Žvegličevih besedah so možnosti površin za kmete, kjer bi si želeli namakati kmetijske površine, že znane, treba je le še odpraviti birokratske ovire, da se bo lažje prišlo do koncesij za vodo, v nadaljevanju pa namakalne sisteme tudi zgraditi. Prakse po svetu gredo v smeri, da tovrstne sisteme gradijo država ali lokalne skupnosti, kmetje pa te sisteme potem vzdržujejo in sofinancirajo. "Če bi morali graditi sami, skupna cena pridelka ne prenese te investicije," je še opozoril Žveglič.